»Managerji morajo biti agenti trajnostnih sprememb,« je na okrogli mizi o trajnostnem voditeljstvu v organizaciji Združenja Manager (ZM) in v okviru evropskega izobraževalnega programa Sustainable Leadership poudarila Adriana Rejc Buhovac z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Moderatorka Mojca Markizeti z Iskraemeca je nadaljevala: »Gospodarstvo ima ogromno odgovornost za spremembe, gospodarstvo pa smo mi in naši deležniki. Ne bi smelo biti razlike med našim osebnim delovanjem in delovanjem v podjetju.« Pozvala je k bolj aktivnemu sooblikovanju evropskih trajnostnih politik in dvigovanju standardov, kot to počnejo v Iskraemecu.

»Trajnostni razvoj je možen, če inoviramo. A pri spremembah v podjetju sam ne moreš uspeti; najprej moraš imeti soglasje vodstva, potem izbrati skupino somišljenikov, voditi z zgledom in razpršiti odgovornost,« je dejala Markizeti.

Tudi Rejc Buhovac se je strinjala, da je ključno sodelovanje z deležniki – podjetja morajo vedeti, kako bodo kupci in drugi deležniki reagirali na trajnostne spremembe, ali bodo ti za trajnostne izdelke in storitve pripravljeni plačati več.

Sogovornici sta napovedali, da se bo v naslednjih dveh letih veliko spremenilo, predvsem na zakonodajnem področju, s ciljem, da bomo do leta 2030 v EU za 55 odstotkov zmanjšali izpuste toplogrednih plinov.

»Okoljski segment trajnosti zahteva oprijemljive naložbe in za spremembe so potrebni veliki vložki, medtem ko so drugi segmenti stroškovno manj obremenjujoči,« je dodala Rejc Buhovac in managerjem svetovala, da pri prepričevanju lastnikov k trajnostnemu razvoju uporabijo jezik, ki ga razumejo: »Če je to monetarni, povejte, kolikšni bodo prihranki, koliko novih prihodkov boste ustvarili, da boste na ta način pridobili najboljše kadre … Mlade namreč zdaj bolj kot višje plačilo prepriča poslanstvo,« svetuje Rejc Buhovac.

Predsednica ZM Medeja Lončar je v uvodu izpostavila, da je trajnostno delovanje v središču aktivnosti ZM: »Ne le okoljsko, tudi družbeno, institucionalno in osebno komponento trajnosti vključujemo v naše delovanje, saj je trajnost odgovornost nas vseh. Skupaj moramo razmišljati o trajnostni prihodnosti, prenesti vizijo na zaposlene in deležnike ter posvojiti vseživljenjsko učenje, saj moramo imeti kompetence za delo v prihodnje.«

Tudi Maxime Legrand, predsednik evropskega združenja managerjev CEC, je izpostavil, da se je nujno neprestano razvijati: »Ko se ne razvijamo več, je to naš konec.« Za trajnostne spremembe so po njegovem mnenju ključni naslednji koraki: jasna strategija, določitev orodij, s katerimi bomo strategijo izvedli, in komunikacija o nujnosti trajnostnih sprememb z vrha podjetja.

Udeleženci okrogle mize so odgovorili tudi na vprašanje, kdo je trajnostni voditelj. To je manager, ki zna prepričati lastnike, zakaj je trajnost dobra, ki zna voditi z zgledom in je gonilna sila sprememb, med njegovimi vrednotami pa so empatija, integriteta in pogum.