Poiskati dobre temelje, jih nadgraditi in izboljšati ter standardizirati ter tako znova in znova. To je recept za trajnostno rast, ki ga je na današnjem MQ treningu: Kako trajnostno voditi rastoče podjetje? razkril Robert Agnič, glavni izvršni direktor Plastike Skaza. Bil je prvi, ki ob prihodu ni želel vsega spremeniti, je dodala Tanja Skaza, zdaj nadzornica v podjetju. 

Pri vodenju je izjemno pomemben pogum, ki je ena od vrednot podjetja, je izpostavil Agnič: »Ena od ključnih in pogumnejših naših odločitev je bila, da se odpovemo milijonom v avtomobilski industriji, kjer ne želijo uporabljati recikliranih materialov, in da delamo tisto, kar znamo, in sicer v 'home' in elektro industriji.« Kot pravi, je bil nekoč prepričan, da je v podjetju ključen dobiček, zdaj pa stavi na trajnostno rast in razvoj.

»Naša zaveza trajnosti je, da bomo čim več svojih izdelkov naredili iz reciklatov in bioplastike,« je poudaril in izpostavil njihovo uspešnico Bokashi Organko 2, kuhinjski kompostnik, narejen iz recikliranih materialov: »Smo pionirji in liderji na tem področju.«

To jim je uspelo v sodelovanju z Miho Klinarjem iz Gigodesigna, mojstrom design managementa. Pri tem Klinar poudarja, da ne gre le za estetski vidik, ampak za preplet treh vidikov: funkcionalnega, emocionalnega in estetskega.

Pionirka sodelovanja s Klinarjem je bila Tanja Skaza, ki je na MQ treningu izpostavila, da morajo podjetja graditi na temeljih – vrednotah, poslanstvu in viziji: »To je tisto, kar združuje ljudi.« Pravi, da se je na svojih napakah naučila, da ni nič narobe, če prosimo za pomoč, ko jo potrebujemo, in da vsak sam ne more doseči ničesar, zato je pomembno (z)graditi dobro ekipo in odnose.

Agnič: Zaposleni so največje bogastvo

V drugem delu MQ treninga so se z našimi gosti pogovarjali finalisti za priznanje Mladi manager 2020. Žiga Hieng, nosilec tega laskavega naziva in predsednik uprave Salusa, ter Agnič sta se strinjala, da so zaposleni najboljši ambasadorji podjetja, da je treba voditi z zgledom in da morajo odnosi z zaposlenimi in lastniki temeljiti na iskrenosti. Priznal je, da so ga odzivi včasih boleli, a so hkrati prispevali k njegovi osebni rasti. Razkril je še, da je uspešen zato, ker je odgovoren, do dogovorov in do ljudi: »Vsi v podjetju vedo, da se lahko zanesejo name.« Uspešen pa je tudi zato, ker se zna odločiti in stati za tem.

Klinar: Slovenci razvijemo veliko izdelkov, a imamo slab izplen

Miha Klinar je v pogovoru z Blažem Strletom, direktorjem družbe BE-terna, poudaril, da smo v Sloveniji dobri inženirji in da razvijemo primerljivo število novih izdelkov kot drugod po Evropi. Žal pa je izplen teh izdelkov le med eno tretjino in četrtino izplena evropskih, saj se po lansiranju na trg s temi izdelki nihče več ne ukvarja. V Sloveniji je tudi manj kot pet podjetij, kjer je design management del kulture podjetja, obstajajo pa primeri dobrih praks, kot so Plastika Skaza, Intra lightning, Adrio Mobil in Gorenje. »Design management je tisti, ki izdelek približa ljudem, da ga bodo uporabljali, da bodo z njim izboljšali svoje življenje. Najboljši so tisti, ki so narejeni prav, iskreno, ki manifestirajo vrednote podjetja, ki so unikatni in izstopajo, s tem pa je višja tudi njihova dodana vrednost,« je dejal Klinar.

Skaza: Od poguma do odgovornosti

Tanja Skaza je v pogovoru z Janezom Kranjcem, glavnim izvršnim direktorjem Prve osebne zavarovalnice, poudarila pomen vrednot v podjetju: »Vrednote ne pridejo od zunaj, ampak od znotraj, od zaposlenih, so tisto, kar jih povezuje.« V podjetju stavijo na pogum, prevzemanje odgovornosti, uravnoteženost med mlajšimi in starejšimi, na napredek in zavzetost zaposlenih, vizijo in poslanstvo: »Najpomembnejše je, da se povezujemo in gradimo dobre odnose v ekipi, pa da se več ukvarjamo sami s sabo in manj z drugimi.«