Medeja Lončar, predsednica Združenja Manager, je v uvodnem nagovoru na dogodku Observatorij 2022 izpostavila tri sporočila. Skrbi jo, ali imamo prave ljudi na mestih odločanja in vplivanja, prepričana je, da je treba vztrajati na povezovanju, ob tem pa ohranja optimizem za evropska podjetja. V nadaljevanju objavljamo nagovor v celoti:

---

"Spoštovane in spoštovani,

lepo pozdravljeni, hvala za tako visoko udeležbo. Dokazuje, kako resno jemljemo blaginjo države. Moj nagovor danes prinaša tri sporočila:

Prvič: Skrbi me. Imamo prave ljudi na mestih odločanja in vplivanja?

Drugič: Vztrajati je treba na povezovanju in to početi še bolj odločno.

Tretjič: Ohranjam optimizem za evropska podjetja.

Naj začnem s skrbjo. Observatorij smo ustanovili leta 2018. Z jasnim skupnim gospodarskim in družbenim ciljem: večje blaginje. 

Štiri leta po ustanovitvi Observatorija so gospodarske okoliščine samo še zahtevnejše. Pa tudi širše, družbene. Ne le za Slovenijo, tudi globalno. Priznam, skrbi me. Opazujem in se sprašujem: so pravi, sposobni, kompetentni in etični ljudje na pravih mestih? Mestih vplivanja in odločanja?

Nisem prepričana. Pa ne le zaradi neuravnovešenosti – na primer po spolu. Skrbijo me kompetence vodenja. Sposobnost vodenja podjetij, organizacij, institucij, strank, države, lokalnih skupnosti… Je prihodnost v rokah pravih, dovolj sposobnih in zaupanja vrednih ljudi?

Dolgotrajno pandemično obdobje nas preizkuša na vseh ravneh. Sovpada tudi z velikimi geostrateškimi zasuki, izzivi na trgu surovin in dobave, preobrati na svetovnih trgih, pospešenimi transformacijami gospodarstev. Čutiti je epidemično utrujenost in vsesplošno nezaupanje: v stroko, v politiko, v znanost. 

Zaupanje je stvar odnosa, a je hkrati zelo tehnična kategorija. Trije pogoji morajo biti izpolnjeni, da si zaupamo. Prvi je dobronamernost: igramo za isto moštvo in imamo skupen cilj. Drugi je sposobnost: da znaš in si zmožen narediti tisto, s čimer prispevaš, da skupaj dosežemo cilj. In tretji: da držiš besedo in narediš tisto, kar si rekel, da boš. Formula je binarna – nič, ena. Karkoli od tega trojega - skupnega cilja, sposobnosti ali zanesljivosti -  ima vrednost nič, se zmnoži v nič. Zaupanja ni.   

Razumete torej, zakaj me skrbi?!

Kompetence vodenja so v aktualnem času dejavnik tveganja. A tveganja so in bodo. Z njimi je treba upravljati. Zato v Združenju Manager spodbujamo in vztrajamo na vseživljenjskem učenju posameznikov. Spodbujamo hitrejšo digitalno in zeleno preobrazbo podjetij. Si prizadevamo za trajnostno voditeljstvo in se držimo načela: prave ljudi na prava delovna mesta.

To še posebej velja za vodilna mesta.

A vse to še vedno ni dovolj. Moje drugo sporočilo je, da moramo, odločno, vztrajati na povezovanju. Pri tem nam gre bolje kot nekaj let nazaj,  a ne še dovolj dobro; tempo povezovanja moramo pospešiti. Zakaj? Ker nas povezovanje dela hitrejše. Če ponazorim s primerom iz športa. Leta 2003 so bile na svetovnem prvenstvu v atletiki v štafeti na 4x100 metrov med osmimi ekipami absolutne favoritke Američanke. Seštevek časov vsake od štirih ameriških tekmovalk je bil nižji od seštevka časov vseh drugih ekip.

A zgodil se je preobrat. 41,78 sekund po štartu so na cilju roke v zrak zmage vzdignili Francozinje. Kako je to možno? Skrivnost je v hitrosti predaji štafete. Francozinje so sodelovale bolje. Zato so zmagale.

Če si sposoben učinkovitega povezovanja, si hitrejši. Zato moramo biti v gospodarstvu in družbi pri sodelovanju še odločnejši. Zgled povezovanja je Observatorij, think-tank Združenja Manager. Pod vodstvom prof. dr. Dušana Mramorja nam Observatorij osvetljuje pot v prihodnost zdrave rasti: o čem se moramo pogovarjati, kaj premakniti in spremeniti, da bomo hitrejši, konkurenčnejši. Aktivno, z dejanji. Zato smo skupaj  z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani skupin cilj  - dvig  družbene blaginje - konkretizirali z Akcijskim načrtom za višjo rast produktivnosti.

Ponosna sem, da smo Observatorij letos še oplemenitili z multidisciplinarno sestavo strokovnjakov z najboljšimi mednarodnimi referencami, soustvarjalci globalnih trendov. Mnogi ste danes tu z nami, za kar se vam zahvaljujem.

Observatorij in akcijski načrt nas usmerjata, KAJ moramo narediti in KAKO. Dobronamerno, s skupnim ciljem in profesionalno. In potem je tu še KDO. Kdo so najboljši voditelji, ki bodo znali in zmogli voditi tako, da bomo prosperirali vsi: podjetja, zaposleni, državljani, narod, država? Kot sem rekla, ta izziv, KDO so pravi voditelji in voditeljice za te čase in izzive, je naša skupna skrb, še posebej v kombinaciji s supervolilnim letom.

A skrb ni samo nekaj odvečnega. Spodbuja nas k razmišljanju in delovanju. Tako sem – kljub skrbi - tudi optimist. Verjamem in strinjam se z Jimom Hagemannom Snabejem, prvim možem v A.P. Moller – Maersk in prvim nadzornikom Siemensa; septembra nas je nagovoril na Managerskem kongresu. Kot ugotavlja, je pandemija vplivala na razmerje sil v svetu. Četudi Evropa ni med tistimi, ki najhitreje okrevajo, bodo po njegovem v prihodnje priložnost imela prav evropska podjetja.

Zakaj?

Ker se spreminja celotna paradigma. Danes, če si večji, še ne pomeni, da si boljši. Masovno proizvodnjo izpodrivajo individualizirani izdelki, pomembne so inovacije, namesto velikosti je konkurenčna prednost postala hitrost. To je dobro za mala, raznolika podjetja in male, raznolike države. Tudi Slovenijo.

Kriza in težki časi so vedno bili priložnost. Za agilne, podjetne, sposobne, zavzete, ambiciozne. Ni razloga, da tako ne bi bilo tudi leta 2021 in naprej. Še posebej, če bomo dovolj modri. Preudarni v odločanju, da bomo na mesta vplivanja in odločanja postavljali prave ljudi. Prave voditeljice in voditelje, s katerimi bomo razvojno hitrejši. In dosegali dobre rezultate, na pravi način."