Urad Vlade RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je v letu 2018 začel opravljati naloge nacionalnega odbora za produktivnost, med katerimi je ena ključnih priprava letnega poročila o produktivnosti. Letošnje poročilo o produktivnosti poleg natančne in obsežne analize trenutnega stanja, posebno pozornost posveča digitalizaciji, industriji 4.0 ter posledicam in priporočilom tako ekonomski politiki kot podjetniškemu sektorju.

Letošnje poročilo, ki je drugo po vrsti, so pripravljali v času koronakrize, ki je izrazito povečala že tako visoko kompleksnost vpliva predhodnih mega-trendov na konkurenčnost in produktivnost držav in regij. Literatura je namreč že pred koronakrizo napovedovala, da bo v tem desetletju prišlo do prepleta vplivov digitalne preobrazbe s prehodom v četrto industrijsko revolucijo, demografskih sprememb, pa tudi prehoda v nizkoogljično družbo in gospodarstvo, ki bi se lahko odrazile najmanj v izjemnih spremembah v smislu hitrosti, širine in globine oz. celo v prelomnem prehodu. Koronakriza je že tako precej dramatične napovedi postavila v novo dimenzijo, na osnovi katere se je uveljavil termin prehoda v 'novo normalnost'.

Osrednja tema je letos posvečena digitalni preobrazbi, posledice katere se pričakuje že v tem desetletju in jo nekateri viri hkrati opredeljujejo kot najpomembnejši dejavnik prihodnje gospodarske rasti in ravni blaginje. Intenzivno se preoblikujejo globalne verige vrednosti, tako pod vplivom mega-trendov kot zaradi koronakrize. Vse to pa pomeni, da bo uspešnost posameznih regij in držav še bistveno bolj, kot je to veljalo do sedaj, pogojena z uspešnostjo in daljnosežnostjo odzivov vseh deležnikov, še posebej pa razvojnih politik, na vse omenjene izzive, čemur je v poročilu zato namenjena še dodatna pozornost.

Poročilo o produktivnosti 2020

Posnetek spletne konference o produktivnosti, ki sta jo 11. novembra 2020 organizirala UMAR in Predstavništvo Evropske komisije v Ljubljani, je na voljo tu.