S to mislijo ameriškega matematika, ekonomista in Nobelovega nagrajenca Johna Nasha je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj na pot pospremil peto poročilo o produktivnosti, v katerem ugotavljajo, da Slovenija ohranja konkurenčno prednost na področjih, kjer je tradicionalno močna, na primer pri robotizaciji, v zadnjih dveh letih je začela napredovati tudi pri nekaterih drugih dejavnikih, kjer do sedaj ni bila v ospredju, na primer pri trženju, a napredek produktivnosti ostaja skromen, saj se je zaostanek za povprečjem EU lani celo povečal.

Poglejmo pet ključnih sporočil iz Umarjevega poročila.

• Ključni problem slovenske produktivnosti sta hitrost in intenzivnost pametne in zelene preobrazbe, še posebej glede na vodilne inovatorke, saj je napredek Slovenije v inovacijski uspešnosti (glede na evropski inovacijski indeks) prepočasen. Za dosego vodilnih inovatork bi potrebovali več kot 30 let. Podobno velja za emisijsko in energetsko produktivnost.
• Pomen hitrosti in intenzivnosti pametne in zelene preobrazbe se bo v prihodnje zaradi zunanjih dejavnikov oziroma megatrendov še povečal, pri tem pa izstopajo demografska gibanja, digitalni in zeleni prehod.
• Slovenija bo zato ob upoštevanju demografskih gibanj in pomanjkanja delovne sile kot nove stalnice svoje potenciale izkoristila le, če bo zmogla strateški premik in prednostno izvedla ukrepe za pospešitev prehoda v pametno in zeleno gospodarstvo. Torej ukrepe, ki imajo predvsem dolgoročne učinke. Med njimi imajo pomembno vlogo politike in ukrepi za zagotavljanje zadostnega obsega delovne sile ter ustreznih znanj in spretnosti zaposlenih, kar je tudi fokusna tema tokratnega poročila.
• Slovenija mora preseči proizvodno osredotočenost, kjer je sicer zelo konkurenčna, pri velikih podjetjih celo vodilna (med drugim pri uporabi industrijskih robotov, interneta stvari ali integraciji notranjih procesov), hkrati pa še vedno ne izkoriščamo svojih potencialov pri krepitvi drugih funkcij z visoko dodano vrednostjo (raziskave in razvoj, prodaja, logistika, upravljanje). Težave imamo tudi pri prehodu od tradicionalno k podatkovno vodenim podjetjem ter pri povečanju osredotočenosti na ustvarjanje vrednosti za kupca.
• Za uspešen pametni in zeleni prehod je ključna ustrezno usposobljena in izobražena delovna sila nadgrajena s pospešeno preobrazbo podjetniškega sektorja, ki se zdaj še preveč zanaša na tradicionalne primerjalne prednosti.

Na Umarju so pripravili tudi 22 priporočil, strnili so jih v več skupin. Med njimi so priporočila, da bomo večjo in hitrejšo produktivnost dosegli z izboljšanjem učinkovitosti javnega sektorja, strateškim pristopom k razvoju človeških virov, nadaljnjim pospeševanjem investicij, spodbujanjem poslovne preobrazbe, predvsem pa, tako direktorica Umarja Maja Bednaš s sodelovanjem. »Ta produktivnost krepi na vseh ravneh.«