Urad za makroekonomske analize in razvoj je danes zvišal napoved gospodarske rasti Slovenije za letos. Po novem napoveduje 1,8-odstotno rast bruto domačega proizvoda, potem ko je v jesenski napovedi pričakoval 1,4-odstotno rast. Napoved za leto 2024 je poslabšal za 0,1 odstotne točke na 2,5 odstotka.

Od jeseni se je negotovost glede oskrbe z energenti in cenovnih gibanj zmanjšala, skladno s tem so se izboljšali tudi obeti za gospodarsko rast v najpomembnejših trgovinskih partnericah, ki pa bo zlasti letos in tudi v prihodnjih dveh letih znatno nižja kot lani. Tudi v Sloveniji se bo gospodarska rast letos občutno umirila (z lanskih 5,4 % na 1,8 %), vendar bo višja od naših jesenskih pričakovanj (1,4 %). Pričakujemo nadaljnjo zmerno rast investicij, podprto z javnimi sredstvi in sredstvi EU, in šibko rast izvoza ter zasebne potrošnje, ki bosta ponovno hitreje naraščala v drugi polovici leta. Letos pričakujemo postopno umirjanje inflacije, ki pa bo v prvih letošnjih mesecih ostala razmeroma visoka; ob odsotnosti zunanjih šokov se bo prihodnje leto nadalje postopno umirjala, proti 2 % bi se lahko znižala šele po letu 2024.

Rast zaposlenosti in upadanje brezposelnosti se bosta letos umirila, veliko pomanjkanje delovne sile pa tudi v prihodnjih dveh letih ne bo dopuščalo vidnejše rasti zaposlenosti. Tveganja za uresničitev napovedi so zaradi manjše negotovosti v mednarodnem okolju manj izrazita in bolj uravnotežena kot pred nekaj meseci. Kljub temu negotovost še vedno ostaja velika, povezana pa je predvsem s potekom vojne v Ukrajini in razmerami na energetskih trgih. Med tveganji za nižjo gospodarsko rast so tudi morebitno daljše vztrajanje inflacije na visoki ravni, vplivi podnebnih sprememb ter geopolitične in tudi pandemične razmere. Nekaj je tudi možnosti, da bi bila gospodarska rast na globalni ravni, v EU in v Sloveniji višja od osrednje napovedi, v primeru hitrejšega zniževanja inflacije ali višje zasebne potrošnje, pozitiven vpliv na gospodarsko rast bi imelo tudi še učinkovitejše črpanje celotnega paketa sredstev EU in javnofinančni učinki reformnih ukrepov.

Več na strani UMAR.