V razmerah izrazito povečane negotovosti v mednarodnem okolju kažejo pričakovanja podjetij v Sloveniji na nadaljnje umirjanje v izvozno usmerjenem delu gospodarstva, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Razmeroma bolj ugodna je bila na začetku leta aktivnost v preostalem delu gospodarstva, poroča STA.

Umar je v zadnji številki svoje publikacije Ekonomsko ogledalo zapisal, da pričakovanja podjetij ob izrazito povečani negotovosti v mednarodnem okolju nakazujejo nadaljnje umirjanje rasti izvoza in izvoznih aktivnosti. Ob nadaljevanju motenj v dobavnih verigah sta blagovna menjava in obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih upadla že v prvih dveh mesecih, po ruski vojaški agresiji na Ukrajino pa se je razpoloženje na področju izvoza še poslabšalo.

Medtem je aktivnost v dejavnostih, ki so v večji meri povezane z domačim povpraševanjem, v začetku leta ostala ugodna. V trgovini in večini ostalih storitev je bila aktivnost ob opustitvi pogoja PCT, pa tudi ob pričakovanih nadaljnjih podražitvah in strahu pred morebitnim pomanjkanjem nekaterih dobrin zaradi ukrajinske krize, v prvem četrtletju večja.

Zaupanje med potrošniki se je sicer marca izrazito znižalo, v trgovini in storitvah ter v gradbeništvu pa je ostalo visoko.

Inflacija se je marca zaradi začasne pocenitve električne energije nekoliko znižala. Prispevek energentov k skupni inflaciji se je tako zmanjšal, vendar visoke cene surovin vse bolj vplivajo na porast cen drugih dobrin. Cene hrane so bile denimo marca medletno višje za skoraj sedem odstotkov, kar je največ po letu 2008. Vojna v Ukrajini je tveganje za nadaljnje podražitve hrane še povečala.

Razmere na trgu dela ostajajo zelo ugodne, zaradi pomanjkanja delovne sile so v nekaterih dejavnostih prisotni pritiski na rast plač. Število delovno aktivnih se je januarja medletno še povečalo, najvišja rast je bila v gostinstvu in gradbeništvu. Ob pomanjkanju domače delovne sile je bil prispevek tuje delovne sile k skupni rasti zaposlenosti januarja 50-odstoten. Registrirana brezposelnost je zelo nizka.

Glede stanja slovenskih javnih financ Umar ugotavlja, da sta se primanjkljaj in dolg sektorja država lani ob visoki gospodarski rasti ter znižanju izdatkov za blaženje posledic epidemije nekoliko znižala. Primanjkljaj je lani znašal 5,2 odstotka BDP, kar je 2,6 odstotne točke nižje kot leto prej, javni dolg pa se je znižal za 5,1 odstotne točke na 74,7 odstotka BDP. V začetku leta 2022 se je izboljševanje javnofinančnih kazalnikov nadaljevalo.

Vir: STA