V Sloveniji večina kazalnikov gospodarske aktivnosti tudi za zadnje četrtletje leta 2021 kaže na ohranjanje razmeroma ugodnih gibanj izvoznega dela gospodarstva in domače potrošnje, poslabšanje epidemičnih razmer pa je vplivalo zlasti na kazalnike zaupanja v storitvah. Na trgu dela razmere še naprej ostajajo ugodne, ugotavlja Umar.

Zaradi nizke osnove v letu 2020 je bila aktivnost v večini gospodarskih dejavnosti na začetku zadnjega četrtletja lani medletno opazno višja in je presegala vrednosti pred začetkom epidemije. Še vedno pa za temi ravnmi zaostajajo predvsem dejavnosti, povezane s turizmom, in gradbeništvo. Negotovost, povezana s poslabšanjem epidemičnih razmer, je na splošno razpoloženje v gospodarstvu vplivala zlasti v začetku zadnjega četrtletja, v storitvenih dejavnostih pa vse do konca leta, v danes objavljeni publikaciji Ekonomsko ogledalo navaja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Na trgu dela so ob koncu lanskega leta razmere še naprej ostale ugodne, zaposlenost je na zgodovinsko visoki ravni, brezposelnost se še naprej znižuje. Ob velikem povpraševanju po delovni sili, ki se kaže tudi v visoki stopnji prostih delovnih mest, se je tekom lanskega leta znižalo tudi število dolgotrajno brezposelnih, ki pa je še vedno nekoliko višje kot pred začetkom epidemije.

Medletna rast plač se je od sredine lanskega leta do oktobra upočasnila, na kar je vplivalo predvsem prenehanje izplačevanja nekaterih dodatkov, povezanih z epidemijo, v javnem sektorju. Rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju je tudi oktobra ostala visoka.

"Ocenjujemo, da je k temu prispeval predvsem dvig minimalne plače na začetku leta, deloma pa tudi vračanje oseb, vključenih v interventne ukrepe, v zaposlitev, in pomanjkanje delovne sile v nekaterih dejavnostih," so poudarili na Umarju.

Inflacija se je decembra še okrepila in dosegla 4,9 odstotka, predvsem zaradi višjih cen energentov, deloma pa tudi cen trajnega in poltrajnega neenergetskega industrijskega blaga ter hrane. "Višja rast cen je povezana z visokimi cenami surovin in energentov na svetovnih trgih ter težavami v dobavnih verigah, kar se prek uvoznih cen in cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev vse bolj preliva v domače cene življenjskih potrebščin," so pojasnili.

Javnofinančni primanjkljaj je bil v 11 mesecih lani nižji kot v enakem obdobju leta 2020. Po preliminarni realizaciji se je decembra primanjkljaj državnega proračuna, ki predstavlja glavnino konsolidirane bilance, močno povišal in v letu 2021 znašal 3,1 milijarde evrov, vendar po Umarjevih navedbah pričakovano ni dosegel ocen, narejenih v času priprave proračunskih dokumentov za leti 2022 in 2023 (3,9 milijarde evrov).

Vir: STA