Kot ugotavlja UMAR v svojem zadnjem Ekonomskem ogledalu, se je gospodarska aktivnost v mednarodnem okolju v drugem četrtletju okrepila. Po znižanju v prvem je v drugem četrtletju gospodarska aktivnost evrskega območja, glede na razpoložljive gospodarske kazalnike, precej okrevala. Tudi v Sloveniji večina kratkoročnih kazalnikov izkazuje razmeroma visoke medletne rasti, obeti za gospodarsko rast ostajajo ugodni. Izvozni del gospodarstva je bil v epidemiji manj prizadet, obsega blagovne menjave in proizvodnje predelovalnih dejavnosti sta tudi maja precej presegla primerljive ravni izpred začetka epidemije.

Zaupanje v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu je v primerjavi z letom prej ostalo visoko. Tudi prehodni podatki o prihodku v trgovini in storitvenih dejavnostih za maj ter podatki o prodaji po davčnem potrjevanju računov za junij nakazujejo rast. Razmere na trgu dela so precej boljše kot lani, število brezposelnih in delovno aktivnih je skoraj enako kot pred krizo. Ob sezonskih vplivih, ki letos niso bistveno odstopali od obdobja pred epidemijo, to povezujemo s postopnim sproščanjem zajezitvenih ukrepov in gospodarskim okrevanjem.

Rast cen življenjskih potrebščin se je junija nekoliko znižala in bila 1,4-odstotna, največ so k njej ponovno prispevale višje cene energentov. Cene hrane in storitev so junija ostale medletno nižje, vendar za lanskimi ravnmi zaostajajo vse manj. Rast cen industrijskih proizvodov se ob rasti cen surovin krepi. Skupni primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je v prvih petih mesecih znašal 1.266 mio evrov in bil nekoliko manjši kot pred letom.

Vir in več informacij: UMAR