Realni bruto domači proizvod (BDP) se je po danes objavljenih podatkih Statističnega urada RS v prvem letošnjem četrtletju glede na zadnje lansko povečal za 0,6 %, kar je podobno kot v zadnjem lanskem četrtletju, medletno pa je bil večji za 0,7 %. Rast gospodarske aktivnosti je izhajala iz domače potrošnje, zlasti trošenja gospodinjstev, gradbenih investicij in rasti večine storitvenih dejavnosti, kjer se v nekaterih panogah nadaljuje pokovidno okrevanje, aktivnost v izvoznem delu gospodarstva pa je ostala šibka. Medletna rast v EU-27 je bila višja kot v Sloveniji (1,3 %, prilagojena za sezono in delovne dni), s četrtletno rastjo 0,3 %, ki je bila nižja kot v Sloveniji, pa se je po četrtletnem padcu v zadnjem lanskem četrtletju območje EU izognilo tehnični recesiji.

Podatki o gospodarski klimi v Sloveniji, ki se letos poslabšuje, kažejo na še vedno negotove razmere, vendar ostajajo nad ravnmi v lanskih jesenskih mesecih, ko je bila negotovost glede oskrbe z energenti največja. Sicer se je aprila glede na marec nekoliko izboljšalo razpoloženje v trgovini na drobno, med potrošniki in v gradbeništvu, poslabšalo pa v storitvah in že tretji mesec zapored v predelovalnih dejavnostih. Po drugi strani sestavljeni kazalnik vodij nabave (PMI) v evrskem območju od lanskega oktobra, ko je dosegel najnižjo vrednost od leta 2020, raste, k čemur prispeva zlasti aktivnost v storitvah, medtem ko proizvodnjo v predelovalnih dejavnostih še naprej zavira šibko povpraševanje. Prav tako se je aprila zvišal kazalnik gospodarske klime (ESI) za evrsko območje.

»Ocenjujemo, da je bila rast skupne gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju v okviru pričakovanj Pomladanske napovedi, kjer smo zlasti v prvem četrtletju pričakovali razmeroma šibko rast. Pri tem so bila gibanja v izvoznem delu gospodarstva nekoliko šibkejša, v domačem delu pa je bila rast nekoliko višja od pričakovanj, zlasti v gradbeništvu in s turizmom povezanimi storitvami ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih,« je objavljene podatke komentirala Maja Bednaš, direktorica UMAR. »Tudi predpostavke mednarodnega okolja na podlagi najnovejših napovedi mednarodnih institucij ostajajo zelo podobne našim predpostavkam,« je še dodala.

Negotovosti za uresničitev napovedi ostajajo povezane z ohranjanjem osnovne inflacije na visoki ravni, kar lahko vpliva na kupno moč gospodinjstev in vodi k močnejšemu zaostrovanju monetarne politike. V zadnjih mesecih so se ob propadu nekaterih tujih bank povečala tudi tveganja, povezana z zaostritvijo pogojev na finančnih trgih. Negotovost ostaja povečana tudi v povezavi s trajanjem in gospodarskimi posledicami vojne v Ukrajini.

Vir in več informacij: UMAR