Gospodarska aktivnost evrskega območja se je zaradi zajezitvenih ukrepov v prvem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej nekoliko skrčila (v Nemčiji celo za 1,7 odstotka), vendar pa obeti za naprej ostajajo ugodni, ugotavlja Umar v zadnjem Ekonomskem ogledalu. Ob postopnem sproščanju zajezitvenih ukrepov v drugem četrtletju mednarodne institucije napovedujejo okrevanje v večini članic evrskega območja. Aprila so se kazalniki gospodarske klime in zaupanja večinoma izboljšali na najvišje ravni po začetku epidemije in v nekaterih primerih dosegli tudi rekordne vrednosti (npr. PMI za industrijo). Po daljšem obdobju so ugodnejši tudi kazalniki za storitveni sektor. 

Podatki o gibanju BDP v Sloveniji v prvem četrtletju sicer še niso na voljo – v nasprotju z večino članic evrodežele –, državni statistični urad jih bo namreč objavil konec tega meseca. V Umarju pa zdaj ugotavljajo, da so se razmeroma ugodna gibanja izvozno usmerjenega dela gospodarstva, ki je že konec lanskega leta dosegel predkrizne ravni, nadaljevala tudi v prvem trimesečju letos, začelo pa se je tudi okrevanje storitev. S postopnim sproščanjem zajezitvenih ukrepov se je trošenje gospodinjstev februarja in marca precej okrepilo, še ugotavlja Umar, ki je sicer Sloveniji za letos napovedal 4,6-odstotno gospodarsko rast. 

Kar zadeva razpoloženje v gospodarstvu, se je aprila še nekoliko izboljšalo, ocenjujejo na Umarju. Z napovedanim sproščanjem nekaterih zajezitvenih ukrepov in ponovnim odpiranjem javnega življenja sredi meseca se je izboljšalo predvsem zaupanje v trgovini, deloma pa tudi v storitvenih dejavnostih. Že več mesecev se izboljšuje tudi zaupanje v gradbeništvu, ki je najvišje v zadnjih dveh letih. Zaupanje v izvoznem delu gospodarstva se aprila ni bistveno spremenilo in je ostalo na višjih ravneh kot pred epidemijo. Nadalje pa se je poslabšalo zaupanje potrošnikov, ki tudi ostaja zelo nizko.

Razmere na trgu dela ostajajo zaostrene, a se postopoma izboljšujejo. Število delovno aktivnih je nižje kot v istem obdobju pred epidemijo, najvišji upad zaposlenosti je bil v gostinstvu in drugih raznovrstnih dejavnostih. Aprila je upadlo število registriranih brezposelnih in je konec meseca znašalo 79.285 oseb, ostaja pa višje kot pred epidemijo. K višji inflaciji drugi mesec zapored so tudi aprila v največji meri prispevale cene energentov. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je v prvem četrtletju letos močno povečal zaradi okrnjene gospodarske aktivnosti in ukrepov za blažitev posledic epidemije, znašal je 1,3 milijarde evrov, še izpostavlja Umar v Ekonomskem ogledalu.

Vir: Delo