Kratkoročni gospodarski kazalniki za Slovenijo v začetku leta nakazujejo šibko rast v izvoznem delu gospodarstva in večjem delu storitev, z izjemo trgovine na drobno, ter nadaljnjo krepitev v gradbeništvu. Po nekajmesečnem zmanjševanju se je blagovna menjava februarja povečala, a ostala manjša kot pred letom. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je bila v prvih dveh mesecih večja kot v zadnjem lanskem četrtletju. Medletno je ostala na podobni ravni, pri čemer je bila po naši oceni večja v obeh visoko tehnološko zahtevnih panogah (proizvodnja IKT opreme in farmaciji), na kateri umirjanje rasti tujega povpraševanja in energetska kriza vplivata manj. V ostalih skupinah, predvsem v energetsko intenzivnejših panogah, pa je bila proizvodnja medletno manjša. Rast storitvene menjave, na katero od spomladi ugodno vpliva predvsem pokovidno okrevanje v turizmu, se je januarja nadaljevala in ostala medletno visoka. Gospodinjstva so v začetku leta medletno manj trošila za hrano, neživila in prenočitve doma ter več za avtomobile in turistične storitve v tujini.

Razpoloženje v gospodarstvu se je v povprečju prvega četrtletja v primerjavi z zadnjim lanskim izboljšalo, a ostalo slabše kot v enakem obdobju lani. V začetku leta se je nadaljevala rast števila delovno aktivnih. Zaradi pomanjkanja delavcev v večini dejavnosti k temu vedno več prispeva zaposlovanje tujih državljanov, januarja že skoraj 80 %. Po podatkih do marca se je nadaljevalo tudi upadanje števila brezposelnih. Cene življenjskih potrebščin so marca glede na predhodni mesec ostale nespremenjene, medletno pa se je inflacija pričakovano zvišala (na 10,5 %). Velik del zvišanja je izhajal iz nižje osnove lani, ko je vlada z oprostitvijo določenih dajatev in prispevkov občutno znižala ceno električne energije. Sicer so tudi marca k inflaciji še naprej največ prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač.

To so glavne ugotovitve Ekonomskega ogledala, ki so ga izdali danes (UMAR).