Presežki v kulturi niso odvisni samo od domišljije, znanja ali iznajdljivosti kulturnikov, ampak v veliki meri tudi od gospodarske moči in mednarodne pozicioniranosti države, pa od tradicije itn. V Evropi se kulturniki radi zgledujemo po Nemčiji, Franciji, Italiji, Avstriji, občasno tudi po Španiji. To so kulturni prvokategorniki. Gospodarsko močne države z bogato kulturno tradicijo in pomembno jezikovno skupino.

V Sloveniji nikoli ne bo na ogled razstava Van Gogha, Michelangela ali Da Vincijevih slik, v mislih imam seveda originale, pa ne le zato, ker bi težko zbrali skupaj za zavarovalnino, ampak tudi zato, ker mora biti v primeru takšnih dragocenosti garant država, ki pa se je vsaj v tistih primerih, kjer sem bila sama vpletena, izkazala za prešibko.

Glede na število prebivalcev in gospodarsko moč imamo Slovenci kljub temu nadpovprečno bogato in izjemno raznovrstno kulturno ponudbo. Občasno nam uspe privabiti celo najboljše med najboljšimi, takšno je bilo recimo februarsko gostovanje Berlinskih filharmonikov v Cankarjevem domu. Boljšega ni. Morda je bila to celo najbolj navdihujoča in virtuozna kulturna izkušnja, kar sem jih sploh kdaj doživela. V Sloveniji lahko uživamo tako ob vrhunski klasiki kot v izjemni domači in tuji jazzovski ponudbi, v celi vrsti kakovostno prevedenih knjig ali v pogosto nadpovprečni poeziji in prozi domačih pesnikov in pisateljev …

V primerjavi z marsikatero drugo državo, tudi evropsko, javne subvencije pri nas omogočajo, da je kultura ostala široko dostopna, da ni le duhovna hrana nekakšnih elit, pa tudi naše metode kulturne vzgoje, se pravi vključevanja otrok in mladih v kulturne dejavnosti, so na visoki ravni in se lahko na tem področju primerjamo celo z najboljšimi, recimo s Skandinavci.

Pri povezovanju kulture in gospodarstva pa nismo prav uspešni, ker nam manjka veziva, ki bi učinkovito povezalo obe področji. Ena najbolj izjemnih priložnosti, da zasijemo kot še nikoli doslej in prek kulture svoje produkte in storitve ustrezno plasiramo po Evropi in širše, bo predstavitev Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu, ki bo že prihodnje leto. Se bomo odrezali vsaj tako dobro kot Gruzijci? Držim pesti.

Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma