"Gospodarska rast v evrskem območju bo, ob okrepljenem okrevanju v drugi polovici leta, letos znašala štiri odstotke, pri čemer se ohranjajo visoka tveganja. Kljub okrevanju gospodarstva bodo pritiski na rast cen ostali šibki; inflacija bo pod srednjeročnim ciljem in ob koncu napovedanega obdobja znašala 1,4 odstotka. Člani sveta Evropske centralne banke (ECB) smo bili soglasni, da je v teh razmerah ključno z zelo podporno naravnano denarno politiko zagotavljati ugodne pogoje financiranja tako bančnemu kot nebančnemu sektorju in državam evrosistema," je po včerajšnji seji sveta ECB izjavil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Ključna odločitev včerajšnjega sveta ECB je tako povezana z znatno povišanimi nakupi v okviru pandemičnega programa nakupov vrednostnih papirjev (PEPP) v prihodnjem četrtletju, ob nespremenjeni celotni ovojnici programa, ki znaša 1850 milijard evrov.

Kar zadeva raven ekonomske aktivnosti v evrskem območju in tudi Sloveniji, je po Vasletovi oceni v zadnjem četrtletju lanskega leta kljub slabši epidemiološki sliki in primerljivim preventivnim ukrepom močno presegla tisto iz drugega četrtletja. Tudi prvi podatki za začetek letošnjega leta potrjujejo okrevanje, večje padce gospodarske aktivnosti zaradi pešanja sektorja storitev pa blaži robustnost proizvodnega sektorja, ki ga žene predvsem ugodno zunanje povpraševanje.

Ta dinamika se odraža tudi v makroekonomskih napovedih za evrsko območje, ki so jo pripravili v ECB. »Dodatni upad potrošnje v naslednjih mesecih bo v drugi polovici leta, ko predvidevamo sproščanje zajezitvenih ukrepov, nadomestila povečana potrošnja. K agregatnem povpraševanju bo prispevalo tudi povečano tuje povpraševanje, gospodarska rast pa bo v letu 2021 znašala štiri odstotke. Visoko rast, povezano z ugodnejšimi zdravstvenimi in posledično ekonomskimi razmerami, pričakujemo tudi v letih 2022 in 2023 (4,1 in 2,1 odstotka).«

Kljub okrevanju bo gospodarstvo še naprej delovalo z neizkoriščenimi zmogljivostmi, kar bo dušilo inflacijske pritiske. Razlog za višjo inflacijo, ki bo letos znašala predvidoma 1,5 odstotka, bodo sprva predvsem povišane cene energentov, ki pa niso posledica ugodnih domačih makroekonomskih razmer. Ob koncu teh enkratnih učinkov bo inflacija ponovno upadla, z gospodarskim okrevanjem v prihajajočih letih pa bodo inflacijski pritiski vseeno nekoliko narasli. Inflacija bo do leta 2023 tako dosegla 1,4 odstotka in ostala pod zastavljenim inflacijskim ciljem »pod, a blizu dvema odstotkoma«.

Od začetka letošnjega leta so dolgoročne nominalne donosnosti državnih obveznic in obveznic zasebnega sektorja nekoliko porasle (na primer donosnosti slovenskih 10-letnih državnih obveznic z -0,2 odstotka na 0,0 odstotka), izpostavlja Vasle. »Stroški zadolževanja kljub temu ostajajo na zelo nizkih nivojih, tudi na segmentu bolj tveganih instrumentov. Ključnega pomena za uspešno prebroditev zaostrenih gospodarskih razmer je, da pogoji financiranja ostanejo ugodni vzdolž celotne verige transmisije denarne politike, od netveganih naložb do posojilnih pogojev za nebančni sektor, in za vse sektorje realnega gospodarstva, od bančnega sistema, do podjetij in gospodinjstev. To spremljamo s celostnim in večplastnim pristopom,« še sporoča guverner.

Vir: Delo