V času epidemije koronavirusa so managerji največ pozornosti namenili zaposlenim, s pomočjo katerih so ohranjali podjetja pri življenju.

Na vprašanje, kateri so v času epidemije Covid-19 ključni izzivi, s katerimi se srečujejo slovenski managerji, Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager, odgovarja, da zelo različni. »V Združenju Manager povezujemo več kot 1.200 managerjev, ki delujejo v zelo različnih panogah in vodijo organizacije vseh velikosti – od mikropodjetij do mednarodnih korporacij. Zato so tudi izzivi, s katerimi se srečujejo, zelo različni. Prvi izziv vseh je bil seveda, kako zagotoviti zdravje in varnost zaposlenih, drugi je bil preživetje podjetij – kako ne ustaviti proizvodenj, kako zagotoviti likvidnost v podjetjih, kako z digitalno preobrazbo tako rekoč čez noč zagotoviti delo od doma, kako najti in izkoristiti nove priložnosti, pa tudi kako komunicirati z zaposlenimi in kako jih motivirati,« razlaga Juvančičeva.

V prvem valu epidemije so v Združenju Manager definirali pet področij, ki so po njihovem mnenju ključna tako za preživetje kot za zagotavljanje odpornosti slovenskega gospodarstva: zagotavljanje likvidnosti, večja prožnost na trgu dela, spodbujanje nadaljnje digitalizacije, poenostavitve administrativnih postopkov in večja učinkovitost državnih organov, dvig produktivnosti ter novi poslovni modeli in procesi.

Skrb za preživetje podjetij

Managerji so v prvi vrsti svojo družbeno odgovornost izkazovali tako, da so z vodenjem v kriznih razmerah, kot jim še nismo bili priča, skrbeli za preživetje podjetij, da so zagotavljali obstoj delovnih mest in podpirali gospodarstvo pred sesutjem. Vsem državljanom so omogočali dostop do osnovnih surovin in potrebščin v zelo negotovih časih.

»Ponosni smo, da so člani Združenja Manager ob kriznem vodenju velik del svoje pozornosti usmerili v svoje zaposlene, da niso pozabili niti na trajnostni razvoj, etično ravnanje in vrednote. Ta kriza je namreč tudi priložnost za inovacije postopkov in procesov našega delovanja, predvsem pa naših odnosov eden do drugega ter do narave in družbe,« razlaga sogovornica.

Zaradi hitrosti in silovitosti krize se je izjemno povečala tudi transparentnost sistemov, vzorcev, procesov, lastnosti, vrednot. Kriza je razkrila najboljše v ljudeh, odnosih in organizacijah ter hkrati še bolj razkrila že prej šibke točke. »Ključna naloga managerjev v teh trenutkih je ustvarjanje ne samo medsebojnega zaupanja, temveč tudi zaupanje v prihodnost,« poudarja Petra Juvančič.

V zahtevnih razmerah zaposleni v ospredju

Sogovornica pravi, da so podjetja in tudi gospodarstvo predvsem ljudje. Zato so vsi tisti managerji, ki se tega zavedajo, tudi v krizi na prvo mesto postavili zaposlene. S sprejemanjem in uvajanjem vseh preventivnih ukrepov v organizacijah so najprej poskrbeli za njihovo zdravje in varnost. Hkrati so naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi podjetja preživela in okrepila svojo odpornost, s tem pa so zagotovili plače in ohranitev delovnih mest.

»V tem obdobju je ena od pomembnejših nalog managerjev postaviti ljudi v fokus, se z njimi ukvarjati, jim nameniti pozornost, poskrbeti za njihovo zavzetost. Kot večkrat poudari predsednica Združenja Manager Medeja Lončar, je vodja, ki je najbolj pripravljen na delo v prihodnosti, tisti s poudarjeno človeško noto,« razlaga Juvančičeva.

Okrepitev trajnostnega voditeljstva

In kateri so največji izzivi, ki slovenske managerje čakajo v letu 2021? »Leto 2020 bo ostalo zapisano v zgodovino. Pustilo bo pečat na ljudeh, na navadah, v naših odnosih in ne nazadnje seveda tudi na podjetjih in celotnem gospodarstvu. V prvi polovici leta bodo podjetja, managerji, še vedno bili boj z ukrepi, povezanimi s širjenjem koronavirusa, potem pa verjamemo, da se bo krivulja začela obračati navzgor. Managerji bodo veliko vlagali v zagotavljanje odpornosti in stabilne, trajnostne rasti. Okrepitev in uveljavitev trajnostnega voditeljstva je namreč postala ena od pomembnejših nalog, ki čaka vse managerje in organizacije, ker postavlja imenovalec tudi za vse ostale aktivnosti,« zaključuje sogovornica.

Skrb za okolje in tiste, ki so potrebni pomoči

V Ljubljanskih mlekarnah so razvili platformo 'S posluhom za jutri', kjer sporočajo, da vse, kar delajo danes, počnejo z mislijo, da bo vzdržno tudi v prihodnje: za okolje in naravo ter za ljudi (zaposlene, potrošnike, so - sede, šolarje …). Med projekti, ki jih izvajajo, izpostavljajo zaprtje interne snovne zanke, kjer ostanke papirja iz proizvodnje ločeno zberejo, stisnejo v mlinu, družba za zbiranje odpadkov jih odpelje v papirnico, kjer iz njih izdelajo brisačke in papirje. Kot proizvajalci hrane so se v času epidemije odločili, da z donacijami pomagajo bolnišnicam, domovom za ostarele, z Alpskim mlekom pa oskrbujejo varne hiše, materinske domove in krizne centre po vsej Sloveniji.

Uspeh v sodelovanju s kupci in partnerji

V Iskraemecu pravijo, da je skrivnost njihovega uspeha v tesnem sodelovanju s kupci in partnerji, s katerimi čez leta gradijo zaupanja vreden odnos. »Zgodbo o uspehu gradimo na 75-letnih izkušnjah z upravljanjem in merjenjem energije in svojim kupcem svetujemo, kako obvladovati in premagovati izzive. Skupaj razvijamo raznolike in robustne rešitve in produktni portfelj, kar ima obenem pozitiven vpliv na trajnostni razvoj,« poudarjajo. Še naprej se bodo trudili za trajnostno prihodnost, prežeto z inovativnostjo in ustvarjalnostjo ter pomagali svojim partnerjem in kupcem pri njihovi digitalni preobrazbi. V Iskraemecu je strategija trajnostnega razvoja, ki jo usklajujejo s cilji EU, med najpomembnejšimi poslovnimi usmeritvami. V zadnjih letih so v podjetju dosegli kar 70-odstotno znižanje ogljičnega odtisa. »Zavedamo se, da je naša odgovornost večnivojska – lastne procese in rešitve razvijamo v skladu s trajnostnimi principi, hkrati pa svojim kupcem, partnerjem in posledično tudi državam omogočamo učinkovitejše upravljanje z resursi in zmanjševanje ogljičnega odtisa,« razlagajo.

Članek je bil objavljen v reviji Ekodežela Gospodarstvo 2020/2021.