Dunajski inštitut je letošnjo napoved rasti za Slovenijo znižal s 4,3 na 3,6 odstotka, pričakovana gospodarska oživitev bo zamaknjena za četrtletje.

Slovensko gospodarstvo je v drugem valu pandemije, z začetkom oktobra lani, ostalo robustno, saj so izvoz, industrijska proizvodnja in gradbeništvo pokrili izgube, ki so zaradi podaljšanega zaprtja države nastale v storitvah in trgovini na drobno. Vladni podporni ukrepi še naprej ščitijo pred šoki domača podjetja in trg dela. Bo pa letos še trajajoča pandemija vplivala na okrevanje, ugotavlja ugledni dunajski inštitut za mednarodno ekonomijo (WIIW), ki je za leto 2021 znižal napoved rasti v Sloveniji s 4,3 na 3,6 odstotka.

Glede na razmere WIIW ocenjuje, da bo pričakovano okrevanje v Sloveniji zamaknjeno vsaj za četrtletje, poleg izvoznikov pa naj bi k njemu prispevala tudi previdna rast zasebnih naložb, še posebej v gradbeništvu prek stanovanjske gradnje in večjih infrastrukturnih projektov, kot je gradnja drugega tira med Divačo in Koprom. Dunajski analitiki ocenjujejo, da se bo poraba gospodinjstev povečala za dobre štiri odstotke, odvisna pa bo od aktivacije prihrankov, ki so se lani povečali za dobro desetino.

Kot glavna tveganja za slovensko gospodarsko okrevanje na inštitutu vidijo morebitne nove valove okužb in zmanjšanje povpraševanja v jedrnih državah Unije.

Uporaba evropskih sredstev za okrevanje, ki naj bi se začela v drugi polovici leta, naj letos še ne bi imela pomembnejšega vpliva na rast. Učinkovitost uporabe 5,2 milijarde evrov za te namene bo odvisna od njihove alokacije, glede na osnutek načrta za okrevanje, ki je bil predan evropski komisiji, pa gre premalo sredstev za zeleno preobrazbo. V WIIW ob tem ocenjujejo, da bo Slovenija v letu 2022, s predvideno štiriodstotno rastjo, dosegla predkrizno raven gospodarstva.

Izzivi za regijo

V WIIW so sicer pripravili pomladansko napoved za 23 držav srednje, jugovzhodne in vzhodne Evrope, ki so lani prvi val epidemije v povprečju prestale bolje (povprečni padec BDP je bil 2,3 odstotka) kot evrske države s povprečno 6,8-odstotnim gospodarskim upadom, manjše so bile tudi zdravstvene posledice. Res pa so bile med državami precejšnje razlike in najslabše sta jo odnesli prav od turizma močno odvisni Črna gora in Hrvaška s 15,2- oziroma 8,4-odstotnim padcem BDP. Zaradi nezmožnosti uvedbe obširnih fiskalnih podpornih ukrepov sta v težjem položaju tudi Bosna in Kosovo.

Poleg tega se je v kar nekaj državah te regije letos tudi bistveno poslabšala epidemiološka slika, kar bo poleg humanitarnih posledic vplivalo tudi na začetek in hitrost okrevanja. Zato bo tudi povprečna gospodarska rast razmeroma nizka, 3,8-odstotna, ocenjuje WIIW.

Na inštitutu opozarjajo tudi na izzive, ki bodo prišli na površje takoj po koncu akutne faze pandemije. Predvsem večina držav s tega območja doživlja najresnejši demografski padec doslej. Dvojni šok avtomatizacije in digitalizacije je pandemija še pospešila, hkrati pa to prinaša tudi znatne priložnosti za regijo, v kateri je še pred zdravstveno krizo primanjkovalo delovne sile. Pričakovati je sicer tudi, da bo ta del Evrope na srednji rok imel koristi od selitve proizvodnje (tako imenovani near shoring) v Evropo, o čemer zaradi pandemije vse bolj razmišljajo zahodnoevropska podjetja.

Vir: Delo