Vlada je sprejela nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki vsebuje opis reform in investicij, predvidenih za evropsko sofinanciranje v prihodnjih petih letih. Zdaj ga bo poslala v pregled evropski komisiji. Slovenski načrt predvideva 43,45 odstotka sredstev za zelene cilje in 20,05 odstotka za digitalne.

S tem država izpolnjuje evropski merili: 37 odstotkov sredstev za zeleno preobrazbo in 20 odstotkov za digitalno. Zdi se, da je vladi s pomočjo evropske komisije uspelo izboljšati slovenski načrt za okrevanje in odpornost (NOO). V Bruslju so bili do prvih slovenskih različic zelo kritični, saj da ne sledijo osnovnim zahtevam – da je načrt kombinacija strukturnih reform ter naložb v zeleno in digitalno preobrazbo. Nekatere od nameravanih ukrepov je vlada iz NOO umaknila, denimo sofinanciranje novega letalskega prevoznika. Ta ukrep ni izpolnil merila sofinanciranja zgolj ukrepov, ki ne poslabšujejo okolja.

Slovenski načrt predvideva koriščenje 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in dobrih 666 milijonov evrov posojil, so sporočili po seji vlade. Obseg koriščenja posojil bo Slovenija lahko povečala, saj je zanjo predvidenih 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev.

Slovenski načrt za odpornost in okrevanje je sestavljen iz štirih razvojnih področjih: zeleni prehod, digitalna preobrazba, pametna, trajnostna in vključujoča rast ter zdravstvo in socialna varnost. Komponentne vključujejo reforme in naložbe. Podrobneje: gre za ukrepe na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, zaposlovanja starejših, stanovanjske politike, prenove stavb, trajnostne mobilnosti, obnovljivih virov energije, digitalne preobrazbe gospodarstva in javnega sektorja, raziskav in razvoja, izboljšanja poslovnega okolja, investicije v turizmu in kulturno dediščino …

Podrobnejši ukrepi in investicije še niso znani. V okviru NOO so predvidene tudi gradnja medicinske fakultete v Ljubljani s pripadajočim kampusom, kogeneracijski obrat za obdelavo odpadkov in investicije v železniško infrastrukturo, je zapisano v osnutku programa stabilnosti.

Pokojninska in zdravstvena reforma

Obrise slovenskega načrta pa ponuja tudi odgovor finančnega ministrstva na ocene fiskalnega sveta glede proračunskih dokumentov. Ministrstvo pojasnjuje, da so v osnutku NOO predvidene zdravstvena reforma za krepitev odpornosti zdravstvenega sistema, reforma dolgotrajne oskrbe za boljši sistem socialnega varstva ter predlogi za spremembo pokojninske zakonodaje za zagotovitev javnofinančne vzdržnosti in ustreznih pokojnin.

Spreminja se raziskovalna in inovacijska zakonodaja, da bodo javne naložbe v raziskave in razvoj učinkovitejše in bolj usmerjene v rezultate. Načrtovana je tudi prenovljena zakonodaja o spodbujanju naložb.

»Na področju trga dela bodo predvidoma uvedene spremembe, s katerimi bomo odgovorili na izzive, povezane z demografskimi vprašanji, posledicami pandemije ter zaposlovanjem specifičnih ciljnih skupin, predvsem invalidov in mladih,« še pravijo na ministrstvu za finance.

Digitalizacija gospodarstva in javne uprave

Osnutek NOO predvideva tudi spremembe predpisov za izboljšanje podpornega okolja za podjetja in državljane z odpravo administrativnih ovir, učinkovitejše javne uprave in javnih naročil: »Digitalno preobrazbo poslovnih procesov in modelov gospodarskih subjektov ter s tem povečanje njihove produktivnosti in konkurenčnosti bomo dosegli s prilagoditvami pravnega okvira na področju varstva potrošnikov in dostopa do trga financiranja. Načrtovani so ukrepi za uskladitev s širokopasovnimi povezavami, 5G in 6G, v načrtu je nova strategija kibernetske varnosti za podporo spletnemu poslovanju in e-javni upravi ter načrt za digitalno prenovo podjetij. S predlaganimi reformami in naložbami bomo prav tako pripomogli k digitalni preobrazbi organizacij javnega sektorja in javne uprave ter krepili do uporabnika prijazne digitalne storitve tudi z razvojem in vključevanjem naprednih digitalnih tehnologij.«

Na ministrstvu za finance napovedujejo še prehod v zeleno gospodarstvo, in sicer z ustvarjanjem pogojev za večjo proizvodnjo in hitrejšo uporabo obnovljivih virov ter spodbujanjem trajnostne mobilnosti.

Na črpanju temeljijo tudi javne finance

Od priprave projektov in s tem od uspešnosti črpanja evropskih sredstev pa nista odvisna le okrevanje in razvoj države, ampak tudi zdravje javnih financ. Pri zapiranju proračunske luknje se vlada močno opira na evropski denar, torej poleg NOO tudi na prihodnji sedemletni evropski proračun. Fiskalni svet opozarja, da so vladne predpostavke glede sposobnosti pridobivanja evropskih sredstev zelo optimistične: »Do vključno leta 2024 naj bi namreč porabili več kot tri četrtine vseh nepovratnih sredstev, ki so na voljo v prihodnjih desetih letih.« Slovenija bo do leta 2030 imela na voljo 8,33 milijarde evrov nepovratnih sredstev, predvidena poraba med letoma 2021 in 2024 pa je 6,3 milijarde evrov.

Na finančnem ministrstvu na opozorila odgovarjajo, da so bile projekcije prihodkov in izdatkov iz sredstev EU pripravljene na podlagi napovedi resorjev: »Čeprav bo povečano črpanje lahko predstavljalo izziv, so zagotovljene zadostne kapacitete, da črpanje ne bo ogroženo.«

Vir: Delo

Več informacij: EU-skladi