Vlada namerava podaljšati ukrep sofinanciranja čakanja na delo do konca maja in uvesti možnost odloga plačila kreditov do konca leta. Nekatere druge protikoronske ukrepe pa je že podaljšala do konca junija.

Medtem ko v gospodarstvu zahtevajo deveti protikoronski paket in nekatere nove ukrepe, vlada sprejema podaljške sedanjih rešitev. Protikoronski ukrep sofinanciranja čakanja na delo velja do konca aprila, vlada pa ga lahko dvakrat podaljša za en mesec oziroma največ do konca junija. Ministrstvo za delo je že pripravilo sklep o podaljšanju tega ukrepa do konca maja, je razvidno iz vladnih gradiv v obravnavi.

Podaljšanje je potrebno zaradi poslabševanja epidemioloških razmer, ki zavira okrevanje gospodarstva. Na ministrstvu za delo ocenjujejo, da bo država za nadomestila plače za čakanje na delo v maju namenila 31,5 milijona evrov. Predvidevajo, da bo ta mesec v ukrep vključenih 45.000 delavcev in da država delodajalcu povrne v povprečju 700 evrov na delavca.

Zavod za zaposlovanje je do 18. marca za čakanje na delo izplačal 445,4 milijona evrov 31.217 delodajalcem za 212.164 zaposlenih. Število brezposelnih pa se je prejšnji mesec zmanjšalo: 30. marca je bilo po neuradnih podatkih zavoda za zaposlovanje 82.660 brezposelnih, medtem ko jih je bilo februarja 88.051.

Moratoriji kreditov do konca leta

Vlada naj bi uslišala predloga gospodarskega in bančnega združenja ter omogočila odlog plačila kreditov do konca tega leta. Predlog sprememb šestega protikoronskega zakona je prav tako dostopen med vladnimi gradivi v obravnavi.

Takrat bodo prvi kreditojemalci morali začeti vračati kredite, ki so jih odložili lani v začetku epidemije. Banke so prejele 28.485 vlog kreditojemalcev za odlog plačila obveznosti, odobrile so jih več kot 85 odstotkov za skupaj 2,6 milijarde evrov kreditov. Večina vlog se izteče aprila in maja. »Zaradi dolgotrajnejše epidemije covida-19 ti kreditojemalci še vedno niso sposobni redno poravnavati svojih obveznosti iz kreditnih pogodb, odobritev zakonskega odloga pa trenutno ni več omogočena,« ugotavljajo na finančnem ministrstvu, kjer predlagajo možnost odloga do konca leta ne glede to, ali so to možnost že izkoristili. To možnost bi lahko izkoristili le tisti kreditojemalci, ki jim je vlada po 12. marcu prepovedala opravljanje storitve ali njihovi dobavitelji oziroma podizvajalci, če z njimi ustvarjajo pretežni del svojih prihodkov.

Na finančnem ministrstvu pri tem opozarjajo, da ne veljajo več pravila Evropskega bančnega regulatorja (EBA), ki bi omogočala prožnejšo obravnavo kreditnega tveganja komitentov z odloženimi kreditnimi obveznostmi: »A glede na še vedno trajajočo epidemijo in dejstvo, da odlogi še vedno pomenijo rešitev za reševanje začasnih likvidnostnih težav, je utemeljeno pričakovanje, da bo EBA zagotovila podaljšanje pravnih podlag.«

V Banki Slovenije sicer ocenjujejo, da je ukrep odloga plačil kreditnih obveznosti primeren za reševanje začasnih likvidnostnih težav in ni dolgoročna rešitev, ki bi odpravljala tudi solventnostne težave podjetij: »Če bi ukrep trajal predolgo, bi lahko ob kopičenju slabih terjatev v bankah namreč ogrozil stabilnost celotnega bančnega sistema in tudi kreditojemalcem otežil poplačilo dolgov.«

Fiksni stroški in mesečni dohodek

Vlada pa je že do konca junija podaljšala izplačila mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, družbenike poslovodje, ustanovitelje zadrug in verske uslužbence. Samozaposleni in družbeniki so v prvem valu epidemije dobili 82,4 milijona evrov mesečnega temeljnega dohodka, v drugem valu pa 117,3 milijona evrov.

Prav tako je za delavce podaljšala ukrep povrnitve nadomestila plače delavcem zaradi odrejene karantene in nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile ali varstva otrok.

Vlada je do konca junija podaljšala tudi subvencioniranje nekritih fiksnih stroškov. Doslej je ta ukrep izkoristilo več kot 13.000 upravičencev v višini 133,9 milijona evrov. 

Lažje plačevanje davkov

Do konca junija je ministrski zbor podaljšal protikoronske ukrepe na davčnem in stečajnem področju. Še naprej velja možnost odloga ali obročnega plačila davka, prispevkov in akontacij davka. Poslovodstvu družbe pa začasno ni treba vložiti predloga za stečaj ali prisilno poravnavo, če je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije in če obstajajo izgledi, da bo družba lahko položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti odpravila. Dolžnik ima na voljo tudi daljše obdobje za odpravo insolventnosti, če stečaj zahteva upnik.

Vir: Delo