Vlada je včeraj zvečer obravnavala predlog sprememb davčne zakonodaje. Najpomembnejše rešitve vključujejo postopno zvišanje splošne olajšave dohodnine, ponovno vsakoletno usklajevanje dohodninske lestvice z inflacijo ter zvišanje meje, do katere je nagrada za poslovno uspešnost razbremenjena plačila dohodnine.

Največji vpliv na plače (in tudi proračun) bo imelo zvišanje splošne davčne olajšave, ki se bo, če bodo davčne spremembe potrjene tudi v parlamentu, do leta 2025 s sedanjih 3500 evrov (pri nižjih plačah se olajšava viša po posebni enačbi) zvišala na 7500 evrov (prihodnje leto naj bi znašala 4500 evrov, leta 2023 se bo povzpela na 5500 evrov in leta 2024 na 6500 evrov). Druga sprememba, ki jo bodo opazili zaposleni, je letno usklajevanje dohodninske lestvice z inflacijo. S tem se odpravlja eden od ukrepov zakona o uravnoteženju javnih financ, s katerim je država manjšala proračunski primanjkljaj v prejšnji krizi. Dohodninska lestvica se je namreč vsako leto usklajevala vse do leta 2013, začasna zamrznitev letnega usklajevanja pa se je spremenila v stalno.

Predlog gre v državni zbor

Če bo predlog potrjen še v državnem zboru, se bo že prihodnje leto neto izplačilo zaposlenemu pri sedanji povprečni plači (1856 evrov) zvišalo za okoli dva odstotka, leta 2025, ko naj bi bila v celoti priznana splošna davčna olajšava, bo neto izplačilo višje za okoli osem odstotkov (vključujoč tudi oceno uskladitev dohodninske lestvice).

Poleg tega je tudi predvideno, da bodo nagrade za poslovno uspešnost razbremenjene plačila dohodnine do višine povprečne plače posameznika, če je ta višja od povprečne plače v Sloveniji. V zakonu o davku od dohodka pravnih oseb se uvaja davčna olajšava za zeleni in digitalni prehod, zvišujejo pa se tudi olajšave za donacije in izvajanje praktičnega dela. Dodajmo, da je socialna kapica, ki bo tudi vplivala na izplačila plač in davčne prilive, predvidena za zakon o debirokratizaciji, ki pa se sprejema ločeno.

Vir: Delo