Predlog novega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je vlada sprejela na dopisni seji, širi nabor in dostopnost storitev ter cilja omogočiti starostnikom čim daljše bivanje v domačem okolju. Financiranje dolgotrajne oskrbe bo razpršeno med delavce, delodajalce, upokojence in proračun.

Predlog po besedag ministra Simona Maljevca širi nabor storitev in njihovo dostopnost, predvsem pa cilja na to, da bo vsak posameznik lahko čim dlje ostal v domačem okolju. Med pravicami, ki jih prinaša, je navedel uvedbo oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu, dolgotrajno oskrbo v instituciji, denarni prejemek in dve dodatni storitvi, in sicer storitve e-oskrbe in ohranjanja samostojnosti.

Med drugim uvaja vstopno točko za dolgotrajno oskrbo, ki bo na centrih za socialno delo, kjer bodo osebi svetovali in jo informirali ter ji izdelali osebni načrt.

Ključna sistemska rešitev, ki jo prinaša novi zakon, je financiranje storitev dolgotrajne oskrbe. Zakon namreč ureja javno financiranje na način, da zagotavlja proračunski vir v višini 190 milijonov evrov letno ter prispevno stopnjo v višini 1 odstotek za delavce, 1 odstotek za delodajalce in 1 odstotek za upokojence.

Zakon bo stopil v veljavo s 1. januarjem 2024, istočasno se bo začela izvajati pravica oskrbovalca družinskega člana. S 1. januarjem 2025 bo vzpostavljena vstopna točka, s 1. julijem istega leta dolgotrajna oskrba na domu in e-oskrba, s 1. decembrom 2025 pa dolgotrajna oskrba v institucijah in denarni prejemek.

Zakon pred sprejemom na vladi ni bil usklajen na Ekonomsko-socialnem svetu.

Več: DZ