Na ministrstvu za gospodarstvo že približno mesec dni pripravljajo rešitve za podaljšanje moratorijev na posojila, ki se sicer iztečejo konec marca; ker je postopek malce daljši, nameravajo v vladi izdati priporočila bankam, da začasno zadržijo kakršnekoli izterjave, je pojasnila državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Ajda Cuderman.

Kot je pojasnila Cudermanova, se ta teden predstavniki gospodarskega ministrstva, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, srečujejo z ministrstvom za finance, ki ga vodi minister Andrej Šircelj, ter premierom Janezom Janšo, da bi dorekli še zadnje podrobnosti. O tej temi je Cudermanova spregovorila na spletni okrogli mizi o nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, ki so jo pripravili v slovenski pisarni evropskega parlamenta.

Državna sekretarka je pojasnila, da se na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) zavedajo, kako pereče vprašanje podaljšanja moratorijev na posojila za številna podjetja. "Vsi se zavedamo, da je moratorij, ki je trenutno veljal do 1. aprila, treba podaljšati. Proces je malenkost daljši, tako da bo verjetno vlada izdala priporočila bankam, da začasno zadržijo kakršnekoli izterjave," je dejala Cudermanova.

Po njenih besedah mora v nadaljnjem postopku ministrstvo za finance z evropsko bančno agencijo EBA doreči spremembo oziroma podaljšanje smernic v zvezi z moratoriji na ravni EU, pri tem pa je dodala, da se po njihovih informacijah ta postopek lahko sklene v 14 dneh: "Zatem mora Banka Slovenija te smernice s sklepom potrditi. In seveda mora država zagotoviti zakonsko podlago, bodisi v obliki PKP9 ali interventnega zakona s strani MGRT."

"Vsi se zavedamo, da prejete pomoči v tem trenutku ne omogočajo normalnega odplačevanja kreditnih obveznosti, ker so pogosto izgube podjetij večje, kot so njihove kreditne obveznosti - tako da to potem lahko pomeni razprodajo zasebnega premoženja, kar ni smiselno, in preprečuje vnovični zagon," je dejala Cudermanova in zagotovila, da je to ena od prednostnih nalog.

Odloge vpeljal prvi protikoronski paket

Spomnimo, prvi protikoronski paket ukrepov PKP 1 je s posebnim zakonom (ZIUOPOK) vpeljal možnost odloga posojilnih obveznosti tako za pravne kot fizične osebe, in sicer je bilo mogoče dobiti do 12-mesečni odlog obveznosti, po PKP 1 je bilo mogoče za odlog zaprositi do konca novembra 2020. Potem je vlada s PKP 7 ukrep podaljšala, a je bilo mogoče zaprositi le za devetmesečni moratorij, in sicer za obveznosti, ki niso zapadle do 19. oktobra 2020. Po spremembi je bilo mogoče za odlog zaprositi do vključno 26. februarja, odlogi po PKP 7 morajo začeti veljati najpozneje 31. marca 2021.

Toda po PKP 7 lahko banka odobri posojilojemalcu največ devetmesečni moratorij – ali gre za nov moratorij ali pa za podaljšanje – v vsakem primeru seštevek starega in novega odloga ne sme presegati devet mesecev. Kdor je imel denimo že po starem odobren devetmesečni odlog, za podaljšanje ni mogel zaprositi.

EBA je sicer decembra lani izdala osvežene smernice bankam glede moratorijev oziroma odlogov plačil že odobrenih posojil. Določile so nov pogoj za obravnavo moratorijev, in sicer da skupno trajanje odloga plačil obveznosti ne sme presegati obdobja devetih mesecev. Za slovenske banke bi to pomenilo, da dodatnih oslabitev ni treba delati, razen za odloge posojil, sklenjene po 1. oktobru 2020, če so ti v seštevku daljši od devet mesecev. V tem primeru EBA priporoča, naj banke posojila označijo kot restrukturirana in oblikujejo dodatne oslabitve. S spremembo sklepa o uporabi smernic je sicer Banka Slovenije sredi decembra lani določila, da se ne glede na smernice EBA kot najdaljše skupno trajanje odlogov plačila kreditnih obveznosti upošteva obdobje 12 mesecev.

Vir: Finance