Vlada je sprejela paket energetske zakonodaje za upravljanje v primeru eskalacije na trgu električne energije in zemeljskega plina, poroča STA. Vanj je poleg predlogov novele zakona o oskrbi s plini in interventnega zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo vključila še predlog poroštvenega zakona za energetska podjetja.

Kot je danes na novinarski konferenci po seji vlade uvodoma pojasnil minister za infrastrukturo Bojan Kumer, so predlog zakona o poroštvu države za obveznosti družb Gen energija, HSE ter Geoplin iz kreditov, najetih za zagotavljanje likvidnosti in nakup dodatnih količin zemeljskega plina zunaj trga EU, oblikovali v zadnjih dneh, njegov cilj pa je, "da damo in omogočimo energetskim družbam dostop do upravičenih likvidnih obratnih sredstev z državnim poroštvom".

Skupina Gen energija, Holding Slovenske elektrarne (HSE) in veletrgovec s plinom Geoplin bi lahko po navedbah vladnega urada za komuniciranje (Ukom) ta sredstva potrebovali za pokrivanje kratkoročnih ekstremnih likvidnostnih obremenitev. Te so povezane z zagotavljanjem denarnih kritij, ki so jih energetska podjetja zavezana zagotavljati klirinškim bankam v zvezi z borznimi finančnimi posli za ščitenje cene njihovih portfeljev energentov, in posledično zagotavljanjem stabilnosti ter zanesljivosti oskrbe končnih odjemalcev energentov v Sloveniji.

"Ciljamo na proizvajalce električne energije, na dva stebra, ki ju imamo v Sloveniji, in na največjega dobavitelja plina za Slovenijo, da mu omogočimo dostop do tretjih trgov in s tem do alternativne oskrbe z zemeljskim plinom ne le iz Rusije oz. evropskega plinskega sistema, temveč tudi z drugih kontinentov, in s tem tudi poskrbimo za zanesljivejšo in bolj varno oskrbo z zemeljskim plinom," je danes pojasnil minister.

Država s tem zakonom daje podjetjem, ki kupujejo neruski zemeljski plin na trgih zunaj EU, poroštvo za 80 odstotkov obveznosti upravičenca "iz najetih kreditov in iz jamstev za obveznosti iz danih garancij in drugih instrumentov za zavarovanje obveznosti, ki jih ta potrebuje za zagotavljanje likvidnosti za nakup zemeljskega plina na trgih zunaj EU".

Poleg tega je vlada po pričakovanjih potrdila predloga novele zakona o oskrbi s plini in interventnega zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo.

S predlogom novele zakona o oskrbi s plini, ki je bil v medresorskemu usklajevanju skoraj dva meseca in v zvezi s katerim so se posvetovali z deležniki v plinskem gospodarstvu in zainteresirano javnostjo, se zaradi povečanih tveganj v dobavni verigi zemeljskega plina zaradi posledic ruskega napada na Ukrajino predvideva dodatna zaščita gospodinjskih odjemalcev plina, malih poslovnih odjemalcev in skupnih gospodinjskih odjemalcev, je spomnil Kumer.

"Širimo pojem gospodinjskega odjemalca. S tem rešujemo odjemalce v večstanovanjskih stavbah, da imajo enake pogoje pri oskrbi z zemeljskim plinom, ne glede na to, ali so v individualnih stanovanjih ali v skupnih večstanovanjskih stavbah," je dejal.

Predlagana novela po njegovih besedah prinaša dva nova instituta. Prvi je nadomestna oskrba, ki v primeru, da se dobavitelj odloči za prenehanje delovanja ali da se ga iz različnih razlogov izloči iz bilančne sheme, odjemalcem jamči varnost glede dostopa do plina, ogrevanja. Drugi pa je osnovna oskrba, s katero se vsem odjemalcem omogoča, da si lahko plin zagotovijo po gospodinjski osnovni oskrbi, dobavitelji pa morajo cenike objaviti.

Poleg tega se s predlagano novelo uvaja enoten informacijski sistem. "Dobavitelji so bili med seboj slabo informacijsko povezani. Želimo pospešiti digitalizacijo na plinskem področju, da bo povezljivost večja in da bo operaterju omogočila hitrejše in pravilno ravnanje," je cilj, ki naj bi izboljšal delovanje operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina Plinovodi, popisal Kumer.

S predlogom interventnega zakona pa bo lahko vlada v primeru dejanskih ali predvidenih motenj pri oskrbi z električno energijo in plinom razglasila višjo ali nižjo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo.

Nižja stopnja tveganja bo pomenila pripravo na krizo na področju oskrbe z energijo ter med drugim obveščanje energetskih družb in odjemalcev, naj se pripravijo na krizne razmere in izvedejo možne ukrepe.

Višja stopnja pa bo pomenila krizo na področju oskrbe z energijo, ker bodo že razglašene izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom in krizno stanje v sektorju električne energije, zaradi česar bo treba izkoristiti vse nacionalne potenciale za proizvodnjo električne energije in toplote. Vlada bo lahko družbam v državni lasti s sklepom neposredno naložila izvedbo ukrepov za zanesljivo oskrbo z energijo.

Zakon sicer po ministrovih besedah temelji na štirih stebrih - olajšano uporabljanje vseh zmogljivosti v državi za zagotavljanje normalne oskrbe v primeru krize, skrb za zanesljivost oskrbe, zmanjšanje uvozne odvisnosti in blažitev pritiskov na cene energije.

Vlada bo z njim dobila podlago, da bo lahko z uredbami določila tudi temperaturo ogrevanja oz. hlajenja v javnih stavbah ter predpisala omejitve osvetljevanja stavb, prostorov ali površin. Vlada namreč, tako danes Kumer, ni želela tega področja urejati "s trdo zakonsko dikcijo", preden so razmere tako zaostrene, temveč bo to počela "tenkočutno". Najprej se bo verjetno dotaknila osvetljevanja reklamnih panojev, izložb trgovin zvečer in podobno, je napovedal.

Eden od temeljnih ciljev zakonskega predloga je povezati tudi elektroenergetski sistem in sistem oskrbe s plinom, da bosta pri zagotavljanju oskrbe prebivalstva, podjetij in javnega sektorja delovala usklajeno in da se bodo tudi krizna bremena razporedila med družbe iz obeh sistemov.

Vir: STA