Po mnenju nekaterih raziskovalcev je termin »trajnost« prvič naveden v knjigi Gozdarski sporazum (Treaty on Forestry), ki jo je leta 1713 napisal nemški gozdarski strokovnjak Carl von Carlowitz. V svojem delu je zagovarjal idejo o takem izkoriščanju lesa, ki bi omogočala njegovo dolgoročno rabo, oziroma o takem upravljanju z njim, da bo zagotovljen tudi bodočim generacijam.

Čeprav se je ta koncept od prve navedbe naprej občutno razvil in skoraj postal referenčna točka vseh vidikov našega življenja, ostaja njegova osnova nespremenjena: kako zagotoviti, da bo izraba določenega vira, ki presega zunanje omejitve in meje, koristila sodobnim generacijam, bodočim pa ne bo omejila pravice do rabe tega vira. V zadnjih tridesetih letih so okoljski termin 'obogatila' razmišljanja o njegovih družbenih, človeških, političnih in globalnih gonilnih silah.

V zadnjem obdobju so k potrebi po operacionalizaciji tega principa izjemno prispevali Združeni narodi s cilji trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals, SDGs). Slednji so postali primerjalno orodje in najpomembnejši katalizator globalne trajnostne politike. Cilje trajnostnega razvoja, skupaj jih je 169, je leta 2015 sprejelo 193 držav članic, do leta 2030 pa naj bi jih tudi dosegle. Nekateri menijo, da so ti cilji najboljši približek strategije Zemlje.

Ob tem do največjih onesnaževalcev in energetskih porabnikov postaja vse bolj kritična vedno večja masa družbe, kar se odraža tudi v odklonilnih odločitvah potrošnikov. Na drugi strani pa nove usmeritve za odgovorno upravljanje okolja in manjšo porabo energije podjetjem omogočajo priložnost ustvariti konkurenčno prednost ob podpori dveh megatrendov – digitalizacije in trajnostnega razvoja. Resnica je, da že in da še bosta oba izjemno vplivala na naša življenja. Čeprav se v političnem smislu s to potrebo ne strinjajo vse vlade na svetu, postajata zavest o nevarnostih izrednih podnebnih razmer za naša gospodarstva in družbo ter potreba po ukrepanju vse močnejši.

Koliko se ta zavest odraža v konkretnih ukrepih podjetij? Kateri instrumenti lahko industriji zagotovijo podporo in pomoč pri uvajanju potrebnih sprememb, s katerimi bo trajnostnost postala steber vsake poslovne kulture in strategije? Vsako podjetje lahko navedene dejavnike vključi v svoj poslovni model. Prej ali slej bo digitalizacija vplivala na skoraj vse ljudi in enak vpliv bodo lahko imeli tudi vsi trajnostni vidiki.

Voditelji so nosilci enega izmed odgovorov. Kot vezni členi in nosilci sprememb so dobri upravljavci ključni pri strateškem razvoju podjetij. Julija se je zbrala velika skupina evropskih managerjev z obljubo, da bo od 1. novembra naprej Ursulo von der Leyen in njeno ekipo pozivala k hitrejši uvedbi vsesplošne strategije za trajnostno Evropo do leta 2030. Njenim pozivom se vsak dan pridružujejo novi managerji, več sto jih je že.

Za izboljšanje ozaveščenosti o vlogi vodilnih kadrov pri prehodu v trajnostnost je tudi naše evropsko združenje CEC, ki predstavlja več kot milijon vodilnih kadrov, sprožilo kampanjo ManagersForFuture. Namen je spodbuditi razprave o razvijajočih se temeljih vodstvenih poklicev in najboljših praks, ki bodo podjetjem pomagala pri uvajanju vodstvenih modelov za prihodnost – od usposobljenosti prek struktur do trajnostnih vplivov. Zaradi moči, ki jo imajo voditelji, mora kritična masa poslovne družbe dojeti, da so nekatere dobrine omejene, obnovljivi viri pa danes še vedno pogosto slabo upravljani.

In ob koncu: poslovni in politični svet ter družba so začeli pozivati k resnim ukrepom. Poslovanje s trojnim izidom (ang. triple bottom line – people, planet, profit) namesto s klasičnim 'bottom line' računovodskim izidom ni nič novega, poznamo ga že od osemdesetih let, svoj izraz pa je dobil v devetdesetih. Torej, da poslujemo tako, da se držimo treh načel: finančne, družbene in okoljske odgovornosti. A zakaj to podjetja tako težko osvojijo? In kje so tu priložnosti, ambicije in vzvodi rasti Slovenije? Izvedeli boste na Managerskem kongresu 2019.

V poslovnem svetu imamo vedno plan B, vse preveč ljudi pa pozablja, da nimamo planeta B.

Saša Mrak, izvršna direktorica Združenja Manager,
Ludger Ramme, predsednik, CEC European Managers

Uvodnik je priredba nosilnega članka v okviru poslovne priloge Bled Business Strategic Times mednarodnega Strateškega foruma Bled 2019, katerega uredništvo je letos prevzelo Združenje Manager.