Ruska vojaška agresija v Ukrajini in z njo povezane sankcije se po navedbah Banke Slovenije v slovenskem gospodarstvu odražajo v omejenem obsegu. "Šok se odraža predvsem v visoki rasti cen energentov in surovin, kar prek naraščanja uvoznih cen dodatno krepi inflacijo," so zapisali po objavi majske inflacije v Sloveniji in območju z evrom, poroča STA.

"Učinki ruske vojaške agresije v Ukrajini in posledičnih sankcij se za sedaj odražajo predvsem v visoki rasti cen energentov in surovin. Ta je ključno prispevala k ponovni krepitvi domače inflacije v maju na 8,7 odstotka, pri čemer poudarjamo tudi visoko rast cen hrane," so zapisali v centralni banki, ki je del Evrosistema, katerega cilj je ohranjanje stabilnosti cen.

V evrskem območju in v Sloveniji se nadaljuje obdobje okrepljene rasti cen življenjskih potrebščin. Inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je v Sloveniji maja dosegla 8,7 odstotka, kar je 1,4 odstotne točke več kot aprila, razlog za povišanje pa je predvsem v povečanju prispevkov cen energentov in predelane hrane. S stopnjevanjem rasti cen in zaostrovanjem geopolitičnih odnosov pa so visoka tudi inflacijska pričakovanja.

Slovenska podjetja so v nove negotove razmere po njihovih navedbah vstopila v dobri kondiciji. Analiza zaključnih računov gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug kaže, da je neto čisti dobiček podjetij lani presegel 6,1 milijarde evrov in bil za dobro petino večji kot leta 2019, so navedli.

Hkrati je njihova zadolženost, merjena kot razmerje med celotnim dolgom in obveznostmi do virov sredstev, ostala nizka, 50,3-odstotna. Produktivnost dela je, kot so dodali, dosegla 51.900 evrov na zaposlenega, kar je za 13,7 odstotka več kot pred pandemijo covida-19.

Na trgu dela razmere ostajajo ugodne. Zaposlovanje se še naprej povečuje, pri čemer delodajalci vse pogosteje izpostavljajo, da imajo ob močnem povpraševanju po delavcih, rekordno visoki zaposlenosti in nizki brezposelnosti težave s pridobivanjem ustreznih kadrov.

Povprečna bruto plača se je marca medletno realno ponovno znižala, predvsem zaradi visoke inflacije in medletnih učinkov prenehanja izplačevanja epidemičnih dodatkov v pretežno javnih storitvah, tretji mesec zapored pa je bila medletno negativna tudi realna sprememba skupne mase plač. Povprečna nominalna bruto plača je bila v zasebnem sektorju marca medletno višja za 5,1 odstotka, v javnem sektorju pa nižja za 11,8 odstotka.

V evrskem območju se je v prvem letošnjem četrtletju nadaljevala umirjena rast gospodarske aktivnosti. V Sloveniji je ta močno presegla povprečje evrskega območja. Poleg potrošnje gospodinjstev jo je še naprej krepilo izdatno investiranje, domače povpraševanje pa je poganjalo rast uvoza.

"Tveganja za prihodnje mesece so povezana predvsem z razvojem dogodkov, povezanih z rusko vojaško agresijo na Ukrajino," so opozorili in spomnili, da se umirjanje gospodarske aktivnosti odraža na finančnih trgih. "Te zaznamuje predvsem postopna normalizacija denarne politike centralnih bank. Pričakovane spremembe v denarnih politikah pa se med drugim odražajo v povišanih zahtevanih donosnostih državnih obveznic," so še zapisali.

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin maja na letni ravni v povprečju zvišale za 8,1 odstotka, od aprilskih pa so bile višje za dva odstotka. Majska letna inflacija je najvišja po aprilu 2002, ko Slovenija še ni bila v EU in območju evra, največ pa so k njej prispevale višje cene naftnih derivatov, je danes objavil državni statistični urad.

Inflacija v evrskem območju pa je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat dosegla novo rekordno raven. Maja je po njegovi prvi oceni v letni primerjavi dosegla 8,1 odstotka, kar je 0,7 odstotne točke več kot aprila. Daleč največji razlog za visoko inflacijo so cene energije.

Vir: STA