Volitve 2022: Kako do večje družbene blaginje?
Člani upravnega odbora Združenja Manager glede tega, kako povečati družbeno blaginjo, izpostavljajo povečanje produktivnosti, dodane vrednosti in konkurenčnosti ter premik od komponent h končnim izdelkom. Med največjimi ovirami do večje blaginje pa omenjajo previsoko obdavčitev in obremenitev dela, privabljanje tujih investitorjev ter debirokratizacijo.
Volitve 2022: Trajnostno gospodarstvo potrebuje spodbudno, podporno, učinkovito in urejeno poslovno okolje
Združenje Manager je pred parlamentarnimi volitvami izpostavilo pet glavnih izzivov za gospodarstvo. To so:
- večja družbena blaginja;
- razvojna davčna politika;
- trenutni in bodoči izzivi (po)pandemične realnosti (vključno z zelenim prehodom);
- korporativno upravljanje;
- trajnost.
Zato bomo v tednih do volitev izpostavljali mnenja naših članic in članov glede izzivov, ki so pred nami. Člani upravnega odbora Združenja Manager glede tega, kako povečati družbeno blaginjo, izpostavljajo povečanje produktivnosti, dodane vrednosti in konkurenčnosti ter premik od komponent h končnim izdelkom. Med največjimi ovirami do večje blaginje pa omenjajo previsoko obdavčitev in obremenitev dela, privabljanje tujih investitorjev ter debirokratizacijo.
Marko Lotrič, generalni direktor skupine Lotrič Meroslovje
"Edino pot k povečanju družbene blaginje – splošnega zadovoljstva, dostopnosti do izobraževanja, zdravja, zaupanja v institucije, osebne varnosti, dostopa do domačih in svetovnih informacij ter zadovoljstva s porazdelitvijo časa – predstavlja povečanje produktivnosti, dodane vrednosti in konkurenčnosti.
Že pregovorno smo Slovenci dobri v razvoju in inovacijah, prepogosto pa nam primanjkuje znanja v prodaji ter grajenju svetovnih mrež. Tu je še časovna komponenta – če govorimo o družinskih podjetjih pogosto traja celotno generacijo, da se oblikuje uspešna svetovna mreža. Sistemska pomoč, usmeritve in vzpodbude na tem področju bi bile zato več kot dobrodošle.
Drugi izziv predstavlja dejstvo, da je večina naših prebojnih rešitev vezanih na dobavo polizdelkov. Pomembno je, da naredimo premik od komponent h končnim produktom ter rešitvam ter znotraj Slovenije sestavimo dobavno verigo do končnega izdelka. Pri tem je pomembna internacionalizacija, ki jo lahko dosežemo z diplomatsko in ekonomsko mrežo po Sloveniji in svetu.
In tretjič. Ko govorimo o dodani vrednosti, je po mojem mnenju ključno, da imamo v mislih dodane vrednosti za končnega kupca. Dodane vrednosti ne smemo zreducirati zgolj na kazalnik, še bolj pa je nehvaležno povprečje. Slednje nam kvari pokrajino in izkrivi pogled, kateri posameznik oz. podjetje je uspešno pri svojem delu. Storitveno podjetje je lahko izjemno uspešno že z npr. 35.000 € dodane vrednosti na zaposlenega, medtem ko je v farmacevtski industriji meja verjetno štirikrat ali petkrat višja."
Melanie Seier Larsen, izvršna direktorica in partnerica v družbi Boston Consulting Group
"Venomer, ko govorimo o produktivnosti, dodani vrednosti in še posebej o konkurenčnosti, naletimo na temeljno oviro slovenskega poslovnega okolja: to so previsoke obdavčitve.
Zaradi visokih davkov se nas izogibajo podjetja, ki so tam, kjer je davčna politika do podjetij in do posameznikov prijaznejša, pripravljena vlagati v vse to, kar v Sloveniji pogrešamo. Če torej moram predlagati nujne spremembe, bom zapisala tako:
Znižajte davke na delo, kar bo omejilo odliv možganov, in povečajte davčne spodbude za nove naložbe in s tem privabite več korporacij.
Z odlašanjem pa bomo pregnali še tiste korporacije, ki vztrajajo zaradi drugih dobrih lastnosti slovenskega trga."
Žiga Hieng, predsednik uprave Salusa
"Slovenija je v zadnjih letih naredila napredek na področju poenostavitve postopkov državnih organov, vezanih na sodelovanje s fizičnimi osebami. Napredka na področju sodelovanja v postopkih s pravnimi osebami pa še ni zaznati v dovoljšni meri. Potrebna je večja agilnost v javni upravi, državnih podjetjih in gospodarstvu nasploh. Ena od ovir k večji konkurenčnosti je ravno birokracija, kar preprečuje hitrost napredka in razvoja v gospodarstvu.
Napredek je potreben tudi pri pritegnitvi tujih investitorjev na slovenski trg, potrebni so večji vložki v raziskave in razvoj, predvsem z vidika financiranja novih (start-up) podjetij. Na splošno bi rekel, da moramo povečati sodelovanje tako med gospodarstvom in državo kot med podjetji samimi. Učinkovitost lahko povečamo tudi preko sodelovanja z zagonskimi podjetji, saj tako lahko skrajšamo razvojne cikle in čas do trga.
Za ustvarjanje večje dodane vrednosti se mi zdi ključno zmanjšanje obremenitve dela z davki in prispevki ter izkoriščanje znanja in kompetenc visoko usposobljenega kadra, ki ga Slovenija pripomore, ter tudi digitalizacija poslovanja, agilnost v postopkih in mišljenjih in na sploh optimizacija poslovanja."