Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je v govoru v Evropskem parlamentu zavzela za zmanjšanje porabe elektrike, poroča STA. Napovedala je tudi omejitev prihodkov podjetij, ki za proizvodnjo elektrike uporabljajo tehnologije, cenejše od plina. S tem ukrepom bo na voljo 140 milijard evrov za pomoč odjemalcem pri soočanju z visokimi cenami.

"Z zmanjšanjem porabe v urah, ko je ta največja, bodo zaloge trajale dlje, znižale pa se bodo tudi cene. Zato predlagamo ukrepe za države članice, kako naj zmanjšajo porabo," je von der Leynova povedala v nagovoru o stanju v EU v Evropskem parlamentu.

Glede na predlog uredbe, ki ga je pridobila STA, komisija predlaga obvezno zmanjšanje porabe elektrike za pet odstotkov v času največje porabe. Gre za najmanj deset odstotkov ur v mesecu, ko je pričakovati najvišje cene elektrike.

Uredba obenem vsebuje tudi zmanjšanje splošne porabe elektrike za deset odstotkov glede na povprečno porabo med 1. novembrom in 31. marcem v zadnjih petih letih.

Vendar pa je potrebna tudi podpora malim in srednjim podjetjem ter potrošnikom, je povedala predsednica komisije. Članice EU po njenih besedah za pomoč ranljivim prebivalcem namenjajo že milijarde evrov, vendar pa to ne bo dovolj. Zato komisija predlaga omejitev prihodkov za podjetja, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina.

"V teh časih ni prav, da se ustvarja rekordne dobičke in izkorišča vojno na račun potrošnikov," je poudarila predsednica Evropske komisije. "S predlogom bomo zbrali več kot 140 milijard evrov za države članice, ki jih bodo lahko porabile za omilitev težav," je povedala.

Predlog komisije predvideva omejitev prihodkov podjetij na največ 180 evrov na megavatno uro proizvedene elektrike. To bo veljalo za tržne prihodke proizvajalcev, ki uporabljajo vetrno, sončno, jedrsko ali geotermalno energijo. Enako bo veljalo za podjetja, ki uporabljajo biomaso, pri čemer je biometan izvzet, odpadke, lignit, surovo nafto ali naftne derivate.

K soočanju s težavami morajo po mnenju predsednice komisije prispevati tudi podjetja, ki delujejo v naftnem, plinskem in premogovnem sektorju ter imajo prav tako velike dobičke. Predlog predvideva, da bo t. i. solidarnostni prispevek teh podjetij izračunan na podlagi povprečja obdavčljivih dobičkov v obdobju od 2019 do 2021. Če bo dobiček v letu 2022 za 20 odstotkov večji od tega povprečja, bo davek znašal najmanj 33 odstotkov, predlaga komisija.

To so po besedah predsednice komisije izredni in začasni ukrepi, ki jih pripravlja komisija, med njimi pa je tudi cenovna kapica za plin. Da gre za časovno omejene ukrepe, je ponovila tudi v odzivu na razpravo poslancev Evropskega parlamenta.

Komisija obenem pripravlja ukrepe za olajšanje likvidnostnih težav, ki jih imajo energetska podjetja zaradi velikih nihanj cen elektrike. Skupaj s tržnimi regulatorji dela na dopolnitvi pravil glede likvidnostnih sredstev, ki jih morajo podjetja zagotavljati dobaviteljem v času, ko cene nihajo. Med ukrepi, ki jih pripravljajo, bodo po besedah predsednice komisije tudi takšni za omejitev dnevnega nihanja cen.

Oktobra pa bo komisija dopolnila začasni okvir pravil glede državnih pomoči, kar bo nacionalnim oblastem omogočalo, da bodo podjetjem zagotavljala državna poroštva.

Teh ukrepov za pomoč pri soočanju z likvidnostnimi težavami tako še ni v tokratnem predlogu komisije. Vključeni niso niti samodejni zaščitni sistemi, katerih namen bi bil preprečiti visoko nihanje cen. Za slednje se močno zavzema Slovenija.

Von der Leynova je v govoru napovedala tudi celovito reformo trga elektrike, saj ta ne deluje več. "Prevladujoč vpliv plina moramo ločiti od cene elektrike," je poudarila.

Na področju energetskih vprašanj je izpostavila še pomen vodika. Napovedala je pobudo za vzpostavitev "evropske vodikove banke", ki bo omogočila za tri milijarde evrov investicij v gradnjo trga z vodikom. "Vodik bi lahko za Evropo spremenil pravila igre," je poudarila predsednica komisije.

Vir: STA