V preteklem letu smo se znašli v novi resničnosti, ki je zahtevala številne prilagoditve in podjetja soočila z nepredvidljivimi izzivi. Posebno zahtevno je bilo leto 2020 za mala in srednja podjetja iz vse Slovenije, ki so bila v zelo kratkem obdobju postavljena pred izziv preobrazbe poslovanja, ki bi sledila potrebam potrošnikov in kljubovala konkurenci.

Raziskava Mastercarda je pokazala, da je podjetnikov, na katere je epidemija močno ali vsaj nekoliko vplivala, kar 92 odstotkov, zaradi epidemije se kar 77 odstotkov vprašanih sooča z likvidnostnimi težavami, 27 odstotkov pa jih je postalo kreditno nesposobnih.

Epidemija močno posegla v vsakdan slovenskih podjetnikov

Novembra je bilo v primerjavi z avgustom, ko so opravili prvo raziskavo, skoraj 15 odstotkov več podjetnikov, ki pravijo, da je epidemija na njihovo poslovanje močno vplivala. Skupaj je takšnih, na katere je epidemija vsaj nekoliko vplivala, kar 92 odstotkov. Avgusta sta dve tretjini vprašanih največje spremembe opazili v številu naročil, štirje od desetih pa so imeli težave z likvidnostjo podjetja, medtem ko se je v novembru skoraj polovica soočala z likvidnostnimi težavami, nekoliko pa so se zmanjšale težave z dobavo materialov (7 odstotkov manj), s katerimi se je novembra soočalo 21 odstotkov. Ob vprašanju o spremembah in prilagoditvah na novo situacijo so tri četrtine vprašanih dejale, da so kupili maske, razkužila in drugo zaščitno opremo. Največja sprememba pa se kaže pri deležu vprašanih, ki so pridobili državno finančno pomoč. Slednjih je kar 9 odstotkov več kot po prvem valu epidemije, in sicer 37 odstotkov. Pričakovanja glede povpraševanja po brezgotovinskih plačilih se od avgusta niso bistveno spremenila: slaba tretjina vprašanih napoveduje, da se bo povpraševanje po brezgotovinskih plačilih še povečalo.

V nekaj mesecih so se likvidnostne težave še poglobile

Po podatkih Mastercardove raziskave se je avgusta z likvidnostnimi težavami, ki so posledica epidemije, soočalo 69 odstotkov vprašanih, novembra pa je ta številka narasla na 77 odstotkov. Med temi jih je novembra možnost kreditiranja iskalo 35 odstotkov, 29 odstotkov pa bi raje kot kredit koristilo limit na kreditni kartici. Kot ključne prednosti pri odločitvi za limit vprašani navajajo manj papirologije (41 odstotkov), nadzor nad porabo (40 odstotkov) in hipen dostop do denarja (28 odstotkov). Občutno se je povečalo število tistih, ki bi zaradi likvidnostih težav raje koristili limit, ker trenutno niso kreditno sposobni. Teh je bilo v avgustu 16 odstotkov, v novembru pa se je delež povzpel na 27 odstotkov.

Več v Dnevniku