»Zavezujem se, da bom še bolj ambiciozen, samozavesten. Da bom posegal po zvezdah in jih dosegal. Pri tem bom odgovorno sodeloval z vami, v dobro nas vseh. Podpiral bom vse vas in vaše uspehe, po svojih najboljših močeh. Vabim vas, da se mi pri taki spremembi našega ravnanja in delovanja kot poslovni voditelji pridružite,« so besede dr. Iztoka Seljaka, predsednika Združenja Manager, s katerimi je danes nagovoril več kot 400 poslovnih voditeljic in voditeljev, zbranih na Managerskem kongresu v Portorožu. Pozval je k večji ambicioznosti, samozavesti, odgovornosti in medsebojnemu sodelovanju. V večernem delu programa visoko stanovsko priznanje Managerka leta 2023 prejema Marta Kelvišar, direktorica podjetja Adria Dom. 

Na junija objavljeni lestvici konkurenčnosti je Slovenija med 64. državami na 42. mestu. Seljak razlog vidi v pomanjkanju ambicij in samozavesti, posledično smo sprijaznjeni s povprečnostjo. Izpostavil je posameznike, ki so že presegli slovenske okvire, a spremembe se morajo začeti dogajati tudi na kolektivni ravni.

Odgovornost poslovnih voditeljev za družbo kot celoto

»Znati se moramo veseliti vsakega uspeha, se spodbujati, si pomagati med sabo. Vsak poslovni voditelj mora preseči odgovornost samo za lastno podjetje in prevzeti del odgovornosti za družbo kot celoto,« meni Seljak. Dodaja, da moramo poglobljeno delati na ambicioznosti, samozavesti in odgovornosti do samega sebe in vseh nas. Le tako bodo poslovni voditelji lahko sodelovali v dobro vseh, bili vzor politiki in drugim sferam družbe ter od njih pričakovali enako.

Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager, pa je poudarila, kako pomembni so poslovni voditelji, ki se zavedajo, da se vse začne pri njih samih: »Nenehno se moramo učiti modrosti, kako nadgraditi svoje zmožnosti dialoga, spodbujanja strpnosti in gradnje mostov med različnimi skupinami.Vse to je treba uporabiti za ustvarjanje pozitivnih sprememb v vsakdanjem življenju, v naših podjetjih in v svetu.«

Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva

Sodelovanje je nujno potrebno tudi za uresničitev osnutka Akcijskega načrta za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je izpostavil Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport. Gre za načrt, s katerim se Slovenija »lahko in mora pozicionirati kot vodilno evropsko razvojno središče naprednih tehnologij. Zato nameravamo podpreti digitalizacijo industrijskih panog, zgraditi učinkovit start-up ekosistem, ustvariti ugodne pogoje za inovacije in privabiti inovativna podjetja, spodbuditi vlaganja v raziskave in razvoj na 3,5 % BDP«. Spomnil je, da ima Slovenija velike zmogljivosti v proizvodnji izdelkov visoke dodane vrednosti, velik delež visoko in kakovostno izobraženih ljudi. Če želimo podvojiti dodano vrednost na zaposlenega na 100.000 evrov do leta 2030, moramo sodelovati ter izkoristiti svoje prednosti in dostopnost do obsežnih skladov EU.

Nagrajevati pozitivno in odprtost za dialog

Predsednik vlade dr. Robert Golob je naslovil izziv kontraproduktivne egalitarnosti, ki ovira ustvarjanje visoke dodane vrednosti, in izpostavil problematično obdavčitev prihodkov. »Že iščemo rešitve, kako bomo izrazito izboljšali davčno okolje za mlade z višjimi plačami. To bi moral biti eden ključnih ukrepov.« Nedavne poplave dokazujejo, da se sodelovati da, a gre za vprašanje iskrenosti motivov. »Če uspemo vzpostaviti vzdušje v družbi in medijih, da se bo nagrajevalo tiste, ki gledajo v prihodnost pozitivno in so se pripravljeni povezovati, potem bo tudi notranji motivacijski sistem vzpostavljen v vsakem posamezniku, da se tega drži. Danes pa imam občutek, da je ravno obratno. Več pozornosti dobijo tisti, ki najbolj kritizirajo, ki prodajajo negativne govorice. A takšen vzorec ne more pripeljati do blaginje in razvoja. V vsaki stvari je treba iskati pozitivno ter biti odprt za sodelovanje in dialog.«

Tudi s trajnostjo do večje konkurenčnosti

Če je Danska na letošnji lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD obdržala položaj na vrhu lestvice, sledijo ji Irska, Švica, Singapur in Nizozemska, je Slovenija padla za štiri mesta, in sicer na 42. Nazadovala je na vseh štirih področjih: gospodarski uspešnosti, vladni učinkovitosti, poslovni učinkovitosti in infrastrukturi.

»Na konkurenco ne smemo gledati kot na izključno ekonomski koncept. Ker je konkurenčnost opredeljena kot sposobnost držav, da ohranijo blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij, je enakovredna trajnosti,« je poudaril dr. Arturo Bris, direktor Svetovnega centra za konkurenčnost IMD. Prav trajnost je ena od konkurenčnih prednosti Evrope v primerjavi z večjimi gospodarstvi, kot sta ZDA in Kitajska. Tudi obeti za Slovenijo so po njegovem mnenju optimistični. Gospodarski model se namreč še vedno osredotoča na zelo močan izobraževalni sistem in program infrastrukturnih naložb, ki sta ključna stebra dolgoročne blaginje. Obenem je opozoril, da so »dolgoročne reforme, ki so v demokratičnem sistemu težke in drage, ključne za zagotavljanje prihodnje konkurenčnosti.«

Zakaj ne skoči celotna klop tudi, ko zmaga posel?

O sodelovanju za večjo konkurenčnost so se pogovarjali tudi na prvem MQ forumu Managerskega kongresa. Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB in Manager leta 2022, je spomnil, da je šport enako posel. »Tako kot skoči celotna klop, ko se borimo za bronasto medaljo, bi morali skočiti, ko zmaga posel.« Lucija Sajevec, predsednica Sekcije mladih managerjev in soustanoviteljica Infinite Pure Solutions, je sodelovanje povezala tudi s skupnim zmagoslavjem: »Na športni poti, ki je zaznamovala velik del mojega življenja, sem vedno poslušala misel, kako je pomembno sodelovati, ne zmagati. A v poslu ni pomembno samo sodelovati, pomembno je tudi zmagati. In to: mi vsi, skupaj.«Tanja Subotić Levanič, direktorica korporativnih odnosov v Pivovarni Laško Union, je na koncu povzel apel sodelujočih poslovnih voditeljic in voditeljev: »Mi danes. Mi jutri. Mi vsi skupaj lahko dosežemo nemogoče. S SLOdelovanjem.«

Managerka leta 2023 je Marta Kelvišar, Adria Dom

Na večerni podelitvi bo priznanje za Managerja oziroma Managerko leta 2023 prejela Marta Kelvišar, direktorica družbeAdria Dom. Upravni odbor Združenja Manager jo je izbral, ker poslovanje gradi na temeljih vseživljenjskega učenja in to kaže z zgledom tako, da vsako leto postavlja razvojne cilje in istočasno poskrbi, da se razvijata in rasteta tudi njena ekipa in lokalno okolje. Ob tej priložnosti je dejala: »Če hočeš biti kreator trendov, in Adria Dom je trendsetter, moraš biti prvi, ki spremembe delaš. Ne moreš pa jih delati sam. Delaš jih skupaj z ljudmi. Pri tem ves čas temeljim na zaupanju, vedno obljubim manj, kot potem dam. Sicer pa se je moj način vodenja spreminjal. Na začetku sem bila zelo osredotočena na cilje, a sem sčasoma spoznala, da je pot pomembnejša od cilja. Pravo pot pa dosežeš s pravim vodenjem in cilji pri tem pridejo sami od sebe.«