Evropski parlament je z absolutno večino glasov podprl Evropski akt o čipih. In kaj si lahko od novega akta, ki ga mora potrditi še Evropski svet, obetamo?

• Krepitev konkurenčnosti in odpornosti evropskega gospodarstva.
• Zagotovitev zadostne količine čipov. Zaradi njihovega pomanjkanja so morale namreč nekatere tovarne v preteklih letih zapreti svoja vrata.
• Krepitev vodilnega položaja Evrope na področju tehnologije.
• Če v Evropski uniji zdaj ustvarimo 10 do 12 odstotkov vseh računalniških čipov na svetu, naj bi v prihodnjih letih delež povečali na 20 odstotkov.
• EU načrtuje za krepitev te panoge nameniti 40 milijard evrov, pri tem pa pričakuje, da bodo v to področje vlagale tudi posamezne članice.
• EU načrtuje vzpostaviti mrežo centrov, ki bodo odpravljali težave z morebitnim pomanjkanjem znanja in spretnosti v EU. Hkrati bodo na staro celino privabljali nove talente za raziskave, oblikovanje in proizvodnjo.

Kaj si lahko od akta o čipih obeta Slovenija?

Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport so se že povezala s kompetenčnim centrom Chip.SI, v katerem so združene slovenske raziskovalne organizacije in podjetja. Obenem so roko sodelovanja podala avstrijskim kolegom, saj so dognala, da severni sosedje premorejo več podjetij, ki čipe proizvajajo, medtem ko so slovenska podjetja močna pri načrtovanju in razvoju čipov.

Kakšno bo financiranje?

S proračunskimi sredstvi, nadejajo se tudi evropskih.

Viri: STA1, STA2