Premalo žensk se odloča za poklice, kjer so plače višje oziroma rastejo (naj)hitreje, o razlogih za večanje plačne vrzeli med spoloma pravi predsednica Združenja Manager in direktorica Siemensa Slovenija Medeja Lončar. Zato bi morali spodbujati dekleta, da se odločijo za poklice, kjer so plače višje, kot sta tehnologija in inženirstvo. »Ženske, ki so že na trgu dela, pa bi morali spodbuditi, da se usposobijo za druga dela in prevzamejo bolj kvalificirane vloge,« meni Lončarjeva.

Več žensk je tudi v poklicih, ki jih je prizadela avtomatizacija oziroma digitalizacija. Zaradi teh procesov, navaja predsednica Združenja Manager raziskavo McKinseyja, se bo do leta 2030 moralo kar 28 odstotkov žensk usposobiti za drugo delo, sicer bo plačna vrzel naraščala, napredek v smeri enakosti pa se bo upočasnil. »Avtomatizacije in digitalizacije ne smemo dojemati kot grožnje, ki nam bo odvzela službe, ampak kot novo priložnost, da opravljamo dela z višjo dodano vrednostjo,« poudarja Lončarjeva.

Učenje novih veščin (upskilling) in prilagodljivost bosta ključnega pomena, še pravi in poudarja digitalno področje, saj tudi evropska komisija v načrtu za okrevanje kot ključne opredeljuje naložbe v digitalni prehod, v katerem morajo pomembne vloge prevzeti tudi ženske. »Trenutni razvoj nakazuje na to, da bo v prihodnosti ekonomska moč v rokah tistih, ki bodo obvladovali nove tehnologije, zato je treba v te usmerjati tudi dekleta in ženske,« meni Lončarjeva. Dodaja, da bi v podjetjih lahko plačne vrzeli zmanjšali tudi z bolj fleksibilnimi in empatičnimi okolji, ki so do družin prijazna in zagotavljajo enake možnosti za oba spola.

Na vrhu podjetij še vedno premalo žensk

Eden od razlogov za večanje plačne vrzeli je, da ženske zasedajo manj vodilnih položajev, ob tem pa so ženske na vrhu manj plačane. Podatki Eurostata celo kažejo, da so ženske na vodstvenih mestih v najbolj neugodnem položaju, če gledamo vrzel v različnih poklicih, saj zaslužijo 23 odstotkov manj na uro kot njihovi moški kolegi, opozarja predsednica Združenja Manager.

Poročilo Urada za makroekonomske analize in razvoj kaže, da je imela Slovenija pred vstopom v EU bolje zastopane ženske v gospodarstvu, kot je bilo povprečje Unije, po vstopu pa se je delež članic upravnih odborov zmanjševal in leta 2010 dosegel najnižjo vrednost – 9,8 odstotka, na ravni EU pa 11,9 odstotka. Po podatkih Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE) je bil delež žensk v upravah borznih družb lani 22,9-odstoten. »Delež žensk v vodstvih podjetij se počasi, a vztrajno povečuje. A je še vedno velik izziv, saj to žal ne velja za top pozicije, ker ženske še vedno težko prebijejo stekleni strop,« meni Lončarjeva.

Bi kvote spremenile razmerja?

V Sloveniji je bilo v zadnjih letih več pobud za spremembo zakonodaje, s katero bi povečali zastopanost žensk v gospodarstvu, pred dvema letoma o uvedbah kvot. V Združenju Manager so pripravili pobudo za zakonsko ureditev uravnoteženosti spolov v nadzornih in poslovodnih organih gospodarskih družb v sklopu javne razprave o noveli zakona o gospodarskih družbah, ki pa je vlada ni upoštevala. Njihov predlog je bil, da mora biti pri borznih in državnih podjetjih ter finančnih ustanovah v organih nadzora, ki ima tri člane, imenovanih vsaj 33 odstotkov članov manj zastopanega spola, v organih nadzora z več člani pa vsaj 40 odstotkov, medtem ko mora v poslovodnem organu in med izvršnimi direktorji biti imenovanih vsaj ena tretjina članov manj zastopanega spola. Delavski predstavniki bi se pri izračunu deležev upoštevali.

»Podjetja, ki stavijo na raznolikost, so uspešnejša«

V Združenju Manager večjo uravnoteženost spolov na vodstvenih mestih sicer spodbujajo s priznanjema artemida (menedžerkam, ki prevzamejo najvišja mesta v podjetjih in prebijejo stekleni strop) in Vključi.Vse (za podjetja, ki uspešno upravljajo raznolikost, imajo uravnoteženo vodstveno strukturo in dobre rezultate).

»Pri večji zastopanosti žensk na vodstvenih mestih ne gre za boj žensk, ampak za to, da so podjetja, ki stavijo na raznolikost in uravnoteženost, dokazano uspešnejša, kar potrjujejo številne raziskave, s tem pa pridobijo gospodarstvo, država in celotna družba,« poudarja Lončarjeva. Opozarja, da mehki ukrepi ne bodo dovolj. »V Sloveniji bi morali biti med državami, ki bi po zgledu mnogih evropskih držav na tem področju sprejele in izvajale aktivnejšo politiko. Kot majhna država imamo tudi majhen bazen talentov, ženske pa pomenijo več kot polovico visoko izobraženih kadrov v Sloveniji – če jim ne omogočimo enakovredne zastopanosti tudi na vodstvenih položajih v podjetjih, bo to slabo tudi za blaginjo Slovenije,« še pravi Lončarjeva.

Več v Financah