Izteka se javna razprava o predlogih novel šestih zakonov s področja davkov: zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, zakona o davku na dodano vrednost, zakona o davčnem potrjevanju računov, zakona o davčnem postopku in zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Ministrstvo za finance predlaga tudi spremembe trošarin za alkoholne pijače.

V Združenju Manager pri opredeljavanju do sprememb na področju davkov in drugih obremenitev gospodarstva in prebivalstva izhajamo iz načela, da se je sprememb potrebno lotevati celovito in uravnoteženo. V nasprotnem primeru prihaja do parcialnih rešitev, ki so pogosto lahko diskriminatorne ali prekomerno obremenjujoče za posamezno skupino. Podpiramo prestukturiranje davčnih in drugih bremen na način, da bi povečali konkurenčnost slovenskega gospodarstva, da bi ustvarjali višjo dodano vrednost in s tem bolje zagotavljali rast blaginje prebivalk in prebivalcev. 

Ob tem velja posebej poudariti, da moramo stremeti k temu, da bi bil davčni sistem pregleden, enostaven, razumljiv in predvidljiv za ljudi in poslovne subjekte. Davčne spremembe je treba sprejemati redko in premišljeno, da ureditve zdržijo daljše časovno obdobje, kar zagotavlja bolj predvidljivo in stabilno poslovno okolje. V nasprotnem primeru se posameznike in podjetja sistemsko odvrača od večje aktivnost, nestabilno davčno okolje pa se odrazi tudi v višjem strošku kapitala in likvidnosti in posledično v slabših pogojih financiranja gospodarstva in prebivalcev. V Sloveniji smo že leta priča spremembam na tem področju že skoraj na letni ravni, kar negativno vpliva na naše poslovno okolje in dodatno zmanjšuje našo konkurenčnost.

Naši člani in gospodarske organizacije, povezane v Gospodarskem krogu, so se v javni razpravi množično odzivale na predloge sprememb. Upamo, da se bosta Ministrstvo za finance in vlada konstruktivno odzvala in smiselne pripombe upoštevala pri pripravi predlogov, ki bodo jeseni romali v državni zbor.

Parcialnost obremenitev na primeru trošarinske politike

V Združenju Manager smo se v okviru javne razprave odzvali tudi na predlagane spremembe trošarin za alkohol in alkohole pijače. Te je prav tako pripravilo Ministrstvo za finance, spremembe pa naj bi zasledovale predvsem cilje zdravstvene politike (kar tudi ministrstvo omenja v obrazložitvi). Iz obrazložitve predloga ne izhaja, da bi vlada skupaj s spremembami trošarin pripravila tudi dodatne ukrepe zdravstvene politike za omejevanje prekomerne porabe alkohola, te predlagane spremembe pa se v javnosti več ali manj omenjajo kot del paketa manjše davčne reforme, ki naj bi prispevala tudi k izboljšanju mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in povečanju pravičnosti davčnega sistema. 

Menimo, da ti ukrepi ne sledijo temu namenu, hkrati pa tudi ne bodo pomembno prispevali k ciljem zdravstvene politike, vsaj iz obrazložitev tega ni moč zanesljivo oceniti. Bodo pa te spremembe imele negativne učinke na našo tradicionalno pivovarsko industrijo in negativne mulitplikativne učinke za vrednostno vergijo dobaviteljev, trgovcev, gostincev in turističnega sektorja. Predviden dvig trošarin bo vplival na obseg prodaje (tudi zaradi povečanja čezmejnih nakupov in presumeritve potrošnikov na nizkocenovne in neotrošarinjene izdelke), zaradi česar menimo, da cilj predvidenih prihodkov iz tega naslova ne bo dosežen. Poleg potencialnih učinkov na zdravje, ki so nedvomno pomembni, in tu je potrebno upoštevati stroko, je potrebno celovito presojati tudi vse ekonomske in socialne učinke. Posledice predlaganih sprememb lahko vplivajo na število delovnih mest tako v pivovarstvu in gostinstvu, kot tudi drugih s pivovarstvom povezanih dejavnosti. Predlagane sprememebe bodo tudi pomembno vplivale na konkurečnost teh panog v primerjavi s sosednjimi državami, kjer so trošarine nižje.

V Združenju Manager menimo, da bi morali tudi spremembe na tem področju biti del celovitejših davčnih sprememb, ki bi zasledovale večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ki bi prispevale k njegovi produktivnosti in višji dodani vrednosti, s tem pa tudi k večji blaginji v Sloveniji. Verjamemo, da bi lahko tudi tematiko trošarin ustrezno naslovili v okviru uravnotežene in celovite davčne reforme, ki bi naslovila vse razvojne cilje Slovenije.