Demografske projekcije kažejo, da naj bi se delež starejših od 65 let z današnjih približno 20 odstotkov v letu 2050 povečal na 31 odstotkov. Informacija sicer ni nova, saj že vsaj 20 let vemo, da je treba tako pokojninski (kot tudi zdravstveni sistem) temu prilagoditi – reformirati.

»To so zelo težki izzivi za odločevalce, saj je matematika kruta, ljudje pa nimamo radi neprijetnih sprememb. Pa vendar: živimo vse dlje, delovno aktivnih pa je vse manj oziroma vsekakor premalo glede na potrebe,« v objavi na LinkedInu razmišlja izvršna direktorica Združenja Manager Petra Juvančič.

»Lani je država v pokojninsko blagajno iz proračuna prispevala več kot 1,5 milijarde evrov, kar je dobra petina izplačanih pokojnin (skupaj z dodatki). Pri čemer je treba opozoriti, da je bil tako velik delež potreben v času rekordne zaposlenosti,« je objavil časnik Delo.

Kaj sta o vzdržnosti pokojninskega sistema za N1 povedala prof. dr. Dušan Mramor in prof. dr. Jože Sambt z ljubljanske ekonomske fakultete, ki sta se s tem ukvarjala tudi v okviru Observatorija Združenja Manager?

Če želimo ohraniti delež BDP za javne pokojnine pri vzdržnih 10 odstotkih, bi morali imeti do leta 2060 povprečno 7,3 odstotno letno rast produktivnosti dela. »Ta je za Slovenijo nedosegljiva, saj nismo Kitajska,« pravi Mramor. Naša rast je bila zadnjih 20 let povprečno okrog 1,6 odstotkov letno, za prihodnja štiri desetletja nam Bruselj napoveduje okrog 2 odstotka.

Kaj predlagata?
1. Podaljšanje aktivne dobe dela po švedskem modelu, kjer ljudje v povprečju delajo in zaslužijo dovolj za življenje (torej brez socialnih pomoči) šest ali sedem let dlje kot pri nas. Seveda se ne bi mogli izogniti tudi postopnemu zakonskemu povišanju starosti za upokojitev - v Sloveniji se namreč upokojujemo bolj zgodaj kot v drugih evropskih državah.

2. Dve leti zgodnejši vstop mladih na trg dela. Tu je polno peska v kolesju. Študent lahko vsak izpit dela po šestkrat, študent prve stopnje lahko ponavlja letnik in ima pravico do enega ali celo dveh let absolventskega statusa. Podobna logika je na drugi stopnji. Tak sistem “proizvaja” veliko študentov, ki v povprečju študirajo bistveno dlje kot v EU. Mi pa potrebujemo mlade, ki vstopijo na trg dela z idejo, da bodo spremenili svet.

3. Dogovor, da bi rast plač v javnem sektorju zaostajala za rastjo BDP za 1 odstotno točko, kar je Slovenija že imela na začetku tega tisočletja.

Te ukrepe bi bilo treba izvesti do leta 2032. Z njimi bi lahko dosegli zahtevano povprečno rast produktivnosti 2,5 %.

»Tudi finančni minister ne more poiskati denarja, če tega ni,« je še dejal Mramor, ki je tudi sam položaj finančnega ministra zasedal dvakrat.

Glede na trende pa je pomembno, da za čas po upokojitvi varčujemo tudi sami.

Več o zapisani temi lahko preberete na medijskem portalu N1.