V Sloveniji je povprečna bruto plača za marec znašala 2.009,50 evra in je bila realno za tri odstotke višja od plače za februar, medletno pa je bila realno višja za kar 14,2 odstotka, poroča državni statistični urad (Surs). Povprečna neto plača je za marec znašala 1.290,97 evra.

Povprečna bruto plača se je v zasebnem sektorju na mesečni ravni zvišala za 2,8 odstotka, na 1.797,40 evra, medtem ko je bilo v javnem sektorju zvišanje 4,1-odstotno, na 2.458,20 evra, od tega najmanj v institucionalnem sektorju država, za 2,1 odstotka, na 2.511,66 evra, kažejo podatki Sursa. Medletno pa se je v sektorju država povprečna bruto plača zvišala za slabo petino, v javnem sektorju za 16 odstotkov, v zasebnem pa za 12,8 odstotka.

Finančnikom izplačali dodatke za uspešnost

Marca so najvišjo povprečno bruto plačo izplačali v finančnih in zavarovalniških dejavnostih – 3.344,52 evra, kar pomeni 11,2-odstotno medletno rast. Ob tem naj dodamo, da je v tej panogi običajno marca več izrednih izplačil (četrtletni in letni dodatki za uspešnost). V gostinstvu, ki ga je koronakriza najbolj prizadela, pa je bila tudi marca povprečna bruto plača najnižja v državi in je znašala 1.248,69 evra.

Medletno se je sicer povprečna bruto plača najbolj zvišala v zdravstvu in socialnem varstvu, in sicer za 31,3 odstotka, na 2.787,86 evra, najmanj pa v energetiki, za 0,3 odstotka, na 2.857,13 evra.

Zakaj medletni skok plač?

Podatki kažejo, da so se povprečne bruto plače medletno precej zvišale v več panogah, v nekaterih tudi za več kot 15 odstotkov. Spomnimo, da Surs pri izračunu povprečnih bruto plač ne upošteva zaposlenih, ki so na čakanju na delo ali ne delajo zaradi višje sile, saj nadomestila plač, ki navadno znašajo 80 odstotkov plače delavca, v tem primeru ne gredo v breme delodajalca, temveč jih povrne država.

Pa vendar zakaj takšen medletni skok povprečne bruto plače? Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije in vodja Analitike GZS, je pojasnil, da je medletna rast povprečne bruto plače precej večja od pričakovanj, razlogi za to pa so trije:

1. veliko število zaposlenih, ki so bili na čakanju na delo lanskega marca. Ti zaposleni so bili na čakanju od 13. marca 2020. Tako so od 1. do 12. marca 2020 prejeli plačo, od 13. do 31. marca pa nadomestilo, ki pa ni del te statistike;
2. koronski dodatki v javnem sektorju – marca letos so bili višji kot marca lani;
3. letošnje zvišanje minimalne plače za 8,9 odstotka, na 1.024,24 evra bruto, kar je veljalo že januarja letos.

»Zaradi velikih razlik v številu zaposlenih, ki so bili na čakanju na delu v marcu 2020 in marcu 2021 navedena statistika ne zrcali dobro dejanske spremembe v razpoložljivem dohodku povprečnega zaposlenega. 'Očiščena' rast povprečne bruto plače je tako po naši oceni nekje pri treh odstotkih,« je še ocenil Ivanc.

Vir: Finance