Trajnost ni beseda 'enodnevnica' (buzz word), trajnost je beseda, ki bo določala, kakšno bo naše življenje in predvsem življenje naših zanamcev. Zato in z zavedanjem, da podjetja brez trajnostne agende v prihodnje ne bodo obstajala, smo v Združenju Manager zastavili projekt Trajnostno voditeljstvo.

Čeprav besedo trajnost zdaj zasledimo na vsakem koraku, ni skovanka zadnjih desetletij. Najdemo jo že v priročniku nemškega gozdarja iz leta 1713, ki je takrat zagovarjal idejo o takem izkoriščanju lesa, ki bo omogočala njegovo trajnostno, dolgoročno rabo, oziroma o takem upravljanju z njim, da bo zagotovljen tudi bodočim generacijam. Tri stoletja kasneje se trajnost vedno bolj uvršča tudi na dnevni red podjetij. A trajnost ni zgolj okoljsko vprašanje – podnebno vprašanje je sicer najbolj pereče – temveč vključuje tudi družbeni in finančni vidik. Medtem ko je bilo zadnjih deset let desetletje ozaveščanja, globalni dogovor Združenih narodov (United Nation Global Compact) to desetletje namenja akciji. Trajnostno ravnanje, trajnostni razvoj, trajnostno voditeljstvo tako niso več le izbira, ampak postajajo nuja, saj podjetja brez te agende v prihodnje ne bodo obstajala.

Trajnost gonilna sila in ne le dodatek k poslovanju
Tudi Zakon o gospodarskih družbah že določa, da morajo velike družbe, ki so subjekti javnega interesa in imajo povprečno več kot 500 zaposlenih, od leta 2015 v poslovnem poročilu (lahko pa tudi ločeno) priložiti tudi izjavo o nefinančnem poslovanju. Ta mora vsebovati podatke o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter zadevah v zvezi z bojem proti korupciji. Direktive EU, evropski zeleni dogovor, cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov itn. tako postajajo stalnica poslovanja, zato je treba za dolgoročni uspeh trajnostno ravnanje obravnavati kot gonilno silo in vodilo, ne le kot dodatek k poslovanju.

Nekatere raziskave to že potrjujejo, druge nakazujejo, da smo še zelo daleč od tega. Globalni dogovor Združenih narodov in Russell Reynolds Associates npr. poročata, da kar 92 odstotkov vrhnjih managerjev meni, da je integracija trajnosti v podjetje ključna za njegov obstoj. Po drugi strani le 48 odstotkov managerjev trajnost že integrira v svoje procese. Takih, ki menijo, da ima gospodarstvo ključno vlogo pri doseganju ciljev trajnostnega ravnanja Združenih narodov, pa je le še 21 odstotkov. Tudi izsledki letošnje raziskave o trajnostnem voditeljstvu evropske managerske organizacije CEC, katere del je tudi Združenje Manager, kažejo, da je koncept trajnosti managerjem bolj blizu kot osebna vrednota (59 odstotkom managerjev je izjemno oziroma zelo pomembna), medtem ko jo kot vrednoto podjetja opredeljuje nekoliko manj (51 odstotkov).

Nujno je sodelovanje vseh deležnikov
Za korenite in hitre spremembe v smeri odgovornosti je potrebno širše in medsebojno razumevanje ter povezovanje, sodelovanje in spodbujanje vseh deležnikov. Ob tem se moramo zavedati, da gospodarstvo predstavlja nepogrešljiv motor trajnostnih sprememb in da imajo managerji pri tem ključno vlogo, saj zaradi svojih kompetenc delujejo kot povezovalci idej, ljudi in procesov. Hkrati pa potrebujemo tudi spodbudno okolje, ki bi te spremembe pospešilo.

V Združenju Manager in še posebej v sekciji mladih managerjev trajnostno voditeljstvo postavljamo v ospredje našega delovanja. Tudi zato v nadaljevanju predstavljamo nekaj odličnih trajnostnih praks podjetij, ki so partnerji projekta Trajnostno voditeljstvo, in udeležencev Managerskega kongresa. S temi primeri želimo podkrepiti tako okoljski kot ekonomski in družbeni vidik trajnostnega voditeljstva.

Diana Jecič, Združenje Manager

Več o trajnostnem voditeljstvu

Hvala trajnostnim podpornikom: AMZS, BTC, EOS, NLB, Pivovarna Laško Union in Zavarovalnica Triglav.