Slovenski delodajalci so za letošnje drugo polletje napovedali 2,1-odstotno rast števila zaposlenih. Najbolj pozitivne napovedi glede zaposlovanja so v gostinstvu, gradbeništvu in poslovanju z nepremičninami, podjetja pa bodo najpogosteje iskala voznike težkih tovornjakov, delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilce in zidarje. To so izsledki najnovejše raziskave Napovednik zaposlovanja, v kateri je zavod za zaposlovanje anketiral 3.276 podjetij (ki skupaj zaposlujejo 368 tisoč ljudi) v aprilu in maju in jih spraševal po zaposlitvenih namerah do konca letošnjega leta.

Približno polovica anketiranih delodajalcev (56,3 odstotka) v prihodnjega pol leta ne pričakuje sprememb pri povpraševanju po svojih izdelkih ali storitvah, slaba tretjina pričakuje rast (30,4 odstotka), osmina pa upad. Tokrat so bili precej optimistični delodajalci v gostinstvu, saj se prav zdaj z rahljanjem protikoronskih ukrepov po več kot pol leta odpirajo podjetja v tej panogi. Povečevanje povpraševanja pričakuje 43,3 odstotka delodajalcev v gostinstvu, vendar pa še vedno dobra tretjina podjetij v tej panogi pričakuje poslabšanje povpraševanja.

V predelovalnih dejavnostih tretjina delodajalcev napoveduje rast povpraševanja po svojih izdelkih oziroma storitvah, upad pa desetina vprašanih. Podobna razmerja so tudi v trgovini.

Glede na velikost podjetja so najbolj optimistični veliki delodajalci (38,9 odstotka vprašanih napoveduje rast povpraševanja po svojih izdelkih ali storitvah), sledijo mali delodajalci (do 49 zaposlenih), saj jih slaba tretjina napoveduje rast povpraševanja, in srednje veliki delodajalci (26,9 odstotka).

Nove zaposlitve večinoma zaradi nadomeščanja in fluktuacije

Za prihodnjega pol leta, torej do konca letošnjega leta, tako delodajalci napovedujejo 2,1-odstotno rast zaposlenosti, kar je za slabo odstotno točko bolje kot v prvem polletju. Anketirani delodajalci načrtujejo, da bodo v šestih mesecih potrebovali približno 14 tisoč novih delavcev, večinoma zaradi nadomeščanja (upokojitve, porodniški dopusti in podobno), začasnih zaposlitev (fluktuacija, sezonske zaposlitve, iztek starih pogodb, poznejše vnovične zaposlitve), nekaj pa tudi zaradi novih delovnih mest. Zavod za zaposlovanje glede na odgovore delodajalcev predvideva, da bodo v prihodnjih šestih mesecih skupaj iskali približno 29 tisoč delavcev.

Po panogah bo največ zaposlovanja v gostinstvu, kjer napovedujejo sedemodstotno rast zaposlovanja, sledijo gradbeništvo (5,4-odstotna rast), poslovanje z nepremičninami (4,9-odstotna rast) in druge raznovrstne dejavnosti, kamor se uvrščajo tudi kadrovske agencije (4,7-odstotna rast). V treh panogah pa so delodajalci za prihodnjih šest mesecev napovedali upad števila zaposlenih – največji bo v kmetijstvu, enoodstoten, sledijo kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti (0,4-odstoten upad) in izobraževanje (0,2-odstoten upad).

Vozniki tokrat bolj iskani od proizvodnih delavcev

Anketirani delodajalci bodo do konca leta najpogosteje iskali voznike težkih tovornjakov in vlačilcev (napovedali so 1.837 zaposlitev), delavce za preprosta dela v proizvodnji (1.407 zaposlitev), varilce (1.333 zaposlitev), zidarje (1.156 zaposlitev) in prodajalce (960 zaposlitev). Večina poklicev se že dalj časa pojavlja v skupini deficitarnih poklicev, znova se visoko umeščajo tudi poklici za zdravstveno in socialno oskrbo, med katerimi je recimo poklicna skupina osebnih asistentov, ugotavljajo na zavodu.

Glede na glavne skupine poklicev bodo med strokovnjaki najbolj iskani strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje (zaradi začetka novega šolskega leta) ter strokovnjaki matematično-naravoslovnih in tehnično-tehnoloških ved.

Kljub koronakrizi vse več podjetij težko najde delavce

Tudi zdajšnja anketa je pokazala, da se kljub koronakrizi strukturna neskladja na trgu dela niso občutneje spremenila. Se je pa nekoliko povečal delež delodajalcev, ki so imeli težave z iskanjem kadra. V povprečju se je v prejšnjega pol leta dobra tretjina delodajalcev (36,5 odstotka) srečala s pomanjkanjem ustreznih kadrov, slaba tretjina ni imela težav, medtem ko preostali niso iskali kadra.

Še vedno imajo največ težav veliki delodajalci, saj jih je v anketi težave z iskanjem kadra navedlo 61,2 odstotka. Največ težav pri iskanju zaposlenih so še vedno imeli v zdravstvu (52,5 odstotka), gradbeništvu (47,9 odstotka), pa tudi v predelovalnih dejavnostih (44,9 odstotka), še kaže raziskava zavoda za zaposlovanje.

Kot v prejšnjih letih, je tudi zdaj še vedno najtežje najti voznike, varilce, proizvodne delavce, zidarje, orodjarje, prodajalce ...

Dobra tretjina vprašanih delodajalcev tudi pričakuje, da bodo še naprej imeli težave pri iskanju delavcev, med velikimi delodajalci je takih kar 61,2 odstotka. Največ delodajalcev, vključenih v anketo, v prihodnje pričakuje težave pri zaposlovanju kadra v naslednjih poklicih: vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, varilci, kuharji, zidarji, orodjarji, natakarji, strugarji, tehniki za strojništvo, upravljavci strojev za zemeljska dela in delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih.

Slabi delovni pogoji in nizke plače vzrok za težave s kadri pri petini velikih podjetij

Med delodajalci, ki so imeli težave z zaposlovanjem določenih poklicev, jih je kar dve tretjini povedalo, da iskanega kadra ni. Slaba petina je ocenila, da je glavni problem iskanja kadra v neustreznih kompetencah, znanjih in veščinah kandidatov, osmina pa ugotavlja, da slabi delovni pogoji, kot so denimo večizmensko delo in delo ob praznikih, vikendih, nizke plače, težko fizično delo in podobno odvračajo kandidate od prijav na razpisana delovna mesta.

Da kadra ni oziroma ga izrazito primanjkuje, najbolj opažajo majhni delodajalci (68,1 odstotka vprašanih), ki prav tako najpogosteje opažajo pomanjkanje znanj, kompetenc in izkušenj kandidatov. Da so slabi delovni pogoji glavni razlog težav pri pridobivanju kadrov, pa pravijo veliki delodajalci (22,1 odstotka).

Tretjina zaradi pomanjkanja kadra ne zaposli nikogar

Kako so podjetja reševala izzive s pomanjkanjem kadra? Približno polovica jih je podaljšala postopke zaposlovanja, dobra tretjina ni zaposlila nikogar (37,3 odstotka), dobra četrtina je iskala delavce v tujini (27,5 odstotka) – predvsem delodajalci v gradbeništvu ter na področju prometa in skladiščenja, manj kot petina pa je, da bi lažje našla delavce, razširila ali omilila pogoje glede izobrazbe, izkušenj in drugih znanj (18 odstotkov).

Zaradi težav pri iskanju delavcev se je sedem odstotkov vprašanih delodajalcev odločilo za najem delavcev pri kadrovskih agencijah – predvsem delodajalci v proizvodnji in gradbeništvu, višjo plačo in/ali druge bonitete pa je ponudilo 6,1 odstotka delodajalcev, zlasti v IKT-panogi ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.

Najpogostejša rešitev za pomanjkanje kadra nadure in outsourcing

Zaradi pomanjkanja ustreznega kadra so podjetja najpogosteje odrejala nadurno delo (41,4 odstotka podjetij), četrtina delodajalcev pa je težave reševala s prenašanjem dela na zunanje izvajalce (outsourcing). Petina je (pre)usposobila zaposlene, približno 18 odstotkov delodajalcev, ki niso našli delavcev, pa je moralo zavrniti naročila, medtem ko je 13 odstotkov delodajalcev zaradi tega zmanjšalo obseg proizvodnje ali storitev, prav toliko jih je časovno odložilo načrtovano širitev.

Nadurno delo najpogosteje uporabljajo v zdravstvu in javni upravi, strategijo notranjega (pre)usposabljanja najpogosteje uporabijo v gostinstvu in predelovalnih dejavnostih, medtem ko je outsourcing najpogostejši v gradbeništvu in IKT-panogi. Naročila so zaradi pomanjkanja delavcev najpogosteje zavračali delodajalci v logistiki in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih.

Vir: Finance

Zaposlenost bo okrevala

Na zavodu za zaposlovanje je bilo včeraj 76.074 brezposelnih, kažejo neuradni podatki zavoda. Vladni urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v pomladanski napovedi ocenjuje, da bo letos v povprečju 83.100 brezposelnih (povprečje leta), medtem ko naj bi se število brezposelnih prihodnje leto zmanjšalo na povprečno 80.700. »Pričakujemo, da bodo vladni ukrepi, zlasti v prvi polovici leta 2021, še blažili negativne posledice koronakrize na trgu dela in jih bodo le postopoma opustili,« so zapisali.

Zaposlenost bo letos ob umirjanju epidemioloških razmer nadalje postopoma okrevala, še napovedujejo v Umarju. Za letos napovedujejo 0,8-odstotno rast zaposlenosti, prihodnje leto pa 1,5-odstotno. V prihodnjih dveh letih se bo rast zaposlenosti ob nadaljevanju okrevanja gospodarstva še okrepila, povprečno število brezposelnih na letni ravni pa bo ostalo večje kot v letu 2019, še dodajajo v Umarju.