Zaščitne maske bodo. Maske so. Mask ni. Cene letijo v nebo. Preko medijev je polno različnih informacij in nasprotujočih si izjav. Podjetja pri nabavah ponujajo pomoč, vendar do sedaj niso imela ustreznega sogovornika. A zdaj ni čas za to, opozarjajo gospodarstveniki, ki so se samoiniciativno podali na misijo nabave zaščitne opreme. Zdaj je čas za skupne akcije in učinkovito koordinacijo.

Ob tem vseeno velja razumeti, da okoliščine nabave česarkoli – kaj šele zaščitne opreme, po kateri ta trenutek hlepijo vse države na svetu – niso enostavne. Zakaj se v trenutnih razmerah zapleta okoli dobave zaščitne opreme in zakaj se cene v primeru mask gibljejo od nekaj centov pa vse do dobrega evra na kos, razloži predsednica Združenja nabavnikov Slovenije in predsednica Mednarodne federacije nabavnih združenj Marina Lindič: »Težko bi rekla, da se stvari zapletajo. Gre za delovanje trga in čisto osnovno ekonomsko logiko: povpraševanje oz. potreba po zaščitni opremi, respiratorjih itd. je večja od ponudbe oz. proizvodnje tako v Sloveniji kot tudi na globalnem trgu. Zaradi tega prihaja do podaljševanja dobavnih rokov, saj se proizvodne kapacitete ne uspevajo tako hitro povečevati, kot se povečujejo potrebe oz. povpraševanje po teh izdelkih.«

Zaradi istega razloga, kot se podaljšujejo roki dobav, pravi Lindič, se dvigujejo tudi cene za vsako novo naročilo oz. dobavo, saj se soočamo z razpoložljivimi količinami na globalnem trgu, ki še zdaleč ne pokrivajo povpraševanja po njih. Proizvajalci, še pogosteje pa posredniki ali trgovci, to neuravnoteženost povpraševanja s ponudbo izkoriščajo tako, da dvigujejo cene. Ta proces se ne dogaja le pri zaščitni opremi, ampak se v tržni ekonomiji odvija vedno, kadar nimamo uravnotežene ponudbe s povpraševanjem. »Ko bo ponudba na trgu presegla povpraševanje, bomo priča obratnemu procesu – roki dobav se bodo skrajšali, cene pa bodo začele padati,« doda Lindič.

V bitki za zaščitno opremo je cel svet
Akutnost situacije dodajajo birokratski zapleti – z dogovarjanjem z bankami zgubljamo dneve in možnost hitre ter učinkovite dostave, opozarjajo gospodarstveniki. Kljub temu da poznajo dobavitelje in imajo z njimi dolgoletne odnose, se je situacija tako močno spremenila, da opremo pobere tisti, ki naroči večjo količino in jo vso plača vnaprej. Kot pravijo, se na tem parketu Slovenija še ne znajde najbolje.

V teh dneh je pri nabavah zaščitne opreme izpostavljena predvsem Labena, a to nikakor ni edino podjetje članov in članic Združenja Manager, ki je v trenutni situaciji dobronamerno priskočilo na pomoč. Skupina Hisense Gorenje je kot ena prvih prepoznala stisko, v kateri smo se znašli, pravi Franjo Bobinac, podpredsednik Hisense International, ki je zahvaljujoč svoji funkciji ter z bogatimi prijateljskimi in poslovnimi povezavami učinkovit most med Kitajsko in Slovenijo. Poudarja, da je v času številnih goljufij to zaupanje izjemno pomembno. Na Kitajskem so dali na voljo svoje skladišče in ljudi za preverjanje kakovosti naročenih izdelkov ter zagotovili logistiko, da bodo ti dejansko dobavljeni. »Ves čas smo na zvezi z vlado in veleposlaništvom. Smo podaljšana roka države v skrbi za dobavo vsega nujnega,« je jasen Bobinac. Skupina Hisense Gorenje je zaradi izkušenj s širjenjem virusa na Kitajskem interne ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa sprejela, še preden jih je uvedla država. Iz lastnih zalog je že pred časom donirala več 10.000 zaščitnih mask državi, UKC Ljubljana, Mercatorju in drugim, ki jih v tem času nujno potrebujejo. Iz Kitajske v Slovenijo je na poti pošiljka 200.000 zaščitnih mask, oblek, očal in respiratorjev, ki jih bo doniral Hisense. V koordinaciji Skupine Hisense Gorenje se na Kitajskem pripravlja že nova pošiljka po naročilu vlade, ki bo opremljena v začetku aprila. Da so s svojim znanjem in izkušnjami resnično zanesljiv vir, dokazuje dejstvo, da so njihove varnostne protokole in izobraževalne video vsebine o preprečevanju širjenja koronavirusa nemudoma objavili na vseh ključnih komunikacijskih kanalih, tudi vladnih, dodaja Bobinac.

Tudi Mikro+Polo kot partner za laboratorije v tem času dela na polno in poskuša čim hitreje pokrivati potrebe slovenskega zdravstva, pravi njegov direktor Marko Podgornik. Dobavili so že prve hitre teste za COVID-19 in se na trgu 'borijo' za dobavo čim večjih količin etanola za razkužila ter zaščitnih mask. Po njegovih besedah ne razmišljajo, da bi svojo ponudbo dodatno prilagajali potrebam države, saj je dovolj, da v tem času delajo po svojih najboljših močeh in zmožnostih. Večina sodelavcev dela od doma, v skladišču pa so oblikovali dve ekipi, ki delata izmenično. S tem ukrepom so optimizirali nevarnost širjenja koronavirusa. »Zdaj ni čas za 'vojne dobičkarje', pač pa moramo vsi, tudi managerji, stopiti skupaj in narediti maksimalno, kar lahko, da vse teče čim bolj nemoteno. Pretekli teden smo morali zavrniti ponudbo enega od slovenskih dobaviteljev etanola, saj je ceno dvignil za 400 %,« pripoveduje Podgornik in doda: »Boli me, da se država v tem času pogovarja z vsemi ponudniki zaščitne opreme, čeprav so nekateri na trg prišli pred kratkim, so brez znanja, izkušenj in referenc, vodi pa jih zgolj želja po čim večjem zaslužku.«

Aktivacija podjetnikov in managerjev na vseh frontah
Med slovenskimi podjetniki širše samoiniciativno vznikajo pobude, kako v teh kriznih razmerah priskočiti na pomoč državi in državljanom. Tako so med drugimi roko solidarne pomoči pri dobavi ponudili tudi v podjetju Mebor, zlati gazeli 2018. »Na poziv SBC – Kluba slovenskih podjetnikov ter javni poziv smo po svetu kontaktirali več naših partnerjev in povprašali po zaščitnih maskah. Od podjetja iz Francoske Polinezije, ki se ukvarja z gradbenimi materiali, smo prejeli pozitiven odgovor. To podjetje ima predstavništvo na Kitajskem in najverjetneje lahko dobavi do milijon mask tipa KN95 in pa tri-slojne maske,« pove vodja prodaje v podjetju Simon Mesec. V Meborju so pri dobavitelju, ki se v osnovi ne ukvarja z zaščitno opremo in jim je v prvi vrsti naredil uslugo, naročili 17.000 mask. Te so trenutno na poti iz Kitajske. Zavedajo se, da je to majhna količina, poudari Mesec in izpostavi, da samostojno ne morejo uvoziti velike količine in predlaga rešitev, da bi slovenska podjetja lahko iz več virov organizirala veliko količino zaščitne opreme. »Na ravni države pa bi bilo treba organizirati direkten letalski prevoz, ki bi bil hiter in zanesljiv, a je za tak prevoz potrebna zadostna količina,« zaključi Mesec.   

Pobude sežejo tudi preko pomoči pri dobavi zaščitne opreme. Minuli konec tedna je Slovenijo razveselila novica direktorja Tehnološkega Parka Ljubljana Jerneja Pintarja: »Prvi prototipi respiratorjev so včeraj že 'zadihali' in nastaja več različic.« V Sloveniji imamo namreč samo 168 respiratorjev, potrebovali pa bi jih vsaj še 100. »Ker čas ni na naši strani in so roki za dobavo dolgi, smo aktivno pristopili k povezovanju slovenske tehnološke skupnosti v skupino inženirjev, ki bi razvili trenutno najpomembnejšo napravo za pomoč težko obolelim za koronavirusom. Združeni smo tako vrhunski inženirji globalnih tehnoloških podjetij, zdravniki iz UKC, podjetja, ki brezplačno opravljajo R&D, ter organizacije za podporo Gospodarska zbornica Slovenije, Institut Jožef Stefan, Fakulteta za elektrotehniko, TECOS, Tehnološki Park Ljubljana in drugi,« je dejal Pintar.

Zdaj je čas, da stopimo skupaj
Tudi Damjan Širca, ustanovitelj in direktor podjetja Epilog, je eden tistih, ki se je osebno zavzel za zajezitev epidemije. V komunikaciji z GZS je pridobil seznam zaščitne opreme, ki jo v Sloveniji primanjkuje in predlagal rešitev za izziv logistike nabave. Ob tem ugotavlja: »Mislim, da Slovenija še vedno ni dojela resnosti cunamija, ki nam grozi.« Izpostavlja govor izvršnega direktorja Svetovne zdravstvene organizacije, dr. Michaela Ryana, ki šteje med globalne avtoritete na področju širjenja nalezljivih bolezni: »Moja izkušnja s širjenjem ebole je: vsi se bojijo, da bodo naredili napako, ko ukrepajo. A največja napaka je, da ne ukrepate.«

Širca si prizadeva, da bi v tem obdobju presegli nabiranje političnih točk in spodbuja t. i. medijski pakt o nenapadanju: »Kriza z maskami se je očitno še poglobila, ker mediji vsako napako novih oblasti pribijejo na križ. Bitka levi-desni ali takšni in drugačni se mora sedaj umakniti z naslovnic in ekranov. Francoski predsednik Macron je rekel, da smo v vojni z nevidnim sovražnikom. Ne smemo ponoviti leta 1941 in se namesto proti sovražniku usmeriti drug proti drugemu zaradi političnih kalkulacij.«

Tudi zato so se pod okriljem Gospodarskega kroga združile organizacije Združenje Manager, Gospodarska zbornica Slovenije, SBC – Klub slovenskih podjetnikov, Britansko-slovenska gospodarska zbornica in AmCham Slovenija, ki želijo v teh težkih časih povezane pomagati slovenskim državljankam in državljanom, državi, celotni poslovni skupnosti, predvsem pa v sodelovanju tudi njihovim članom. V prvi fazi s pomočjo spletne ankete na enem mestu zbirajo informacije, kaj lahko poslovna skupnost v boju z epidemijo ponudi.