Zeleni prehod gospodarstva Evropske unije med drugim predvideva znižanje ogljičnega odtisa za 55 odstotkov do leta 2030 in prehod v družbo brez neto emisij toplogrednih plinov. Na prvi pogled se zdi ta načrt nekaj neoprijemljivega, a v resnici njegove posledice konkretno že vplivajo na poslovanje številnih industrij, kar se med drugim pozna tudi na trgu surovin in materialov.

Poleg zmanjšanja porabe bolj »umazane energije« in prehoda na obnovljive vire je pomemben del tako imenovanega zelenega prehoda tudi uporaba do okolja prijaznejših materialov ali surovin, njihovo recikliranje v krožnem gospodarstvu in uporaba novih tehnologij, z nižjim ogljičnim odtisom. Vse to pa že močno vpliva na trg materialov in surovin ter tudi sestavnih delov in bo tudi v prihodnje.

V smislu doseganja ciljev zelenega prehoda si vse več podjetij prizadeva za zmanjševanje ogljičnega odtisa. Teh sprememb pa ne narekujejo le strategije Unije, članic in samih podjetij, ampak trajnostno noto izdelkov vse bolj zahtevajo tudi kupci. Če ne bo ustreznih nadomestkov in inovativnih rešitev, lahko to na koncu pomeni tudi zvišanje cen določenih izdelkov.

Namesto rude jekleni odpadek

Med industrijami, ki so glede vpliva na okolje najbolj pod pritiskom, je gotovo jeklarstvo, kjer je slovenska industrija že naredila velik napredek, saj za proizvodnjo uporablja sekundarne surovine. V jeklarski skupini Sij so tako v zadnjih letih precej zmanjšali ogljični odtis, da je za dobro petino nižji od primerljivih reciklažnih jeklarn. Delujejo po načelih krožnega gospodarstva, kar pomeni, da na deponijo ne odlagajo ničesar, razen komunalnih odpadkov. Vse stranske proizvode porabijo ali pa so zanje poiskali končne uporabnike. Tak primer je žlindra, ki jo uporabljajo v lastnih proizvodnih procesih, za preostanek pa so našli druge uporabnike – predvsem v cestogradnji. Žlindra je tudi zanimiv vir za nadomestke za cement, zato skupina sodeluje tudi v mednarodnem projektu za proizvodnjo klinkerja BCSA – nadomestka za cement z nižjim ogljičnim odtisom. Prav cementna, jeklarska, kemijska in cementna industrija so zaradi velike energetske intenzivnosti v Uniji pod velikim pritiskom zniževanja ogljičnega odtisa.

A zeleni prehod jeklarjem prinaša tudi določena tveganja. »V Evropi bodo klasičnim jeklarnam, ki imajo precej višji ogljični odtis kot mi, namenil veliko finančne pomoči, kar pomeni, da bodo prešle na tehnologijo, ki jo mi že uporabljamo, ali pa bodo železovo rudo nadomeščale z jeklenim odpadkom. To bo seveda znižalo njihov ogljični odtis, vendar bo povzročilo tudi dvig povpraševanja po tej surovini. Če ponudba jeklenega odpadka na trgu ne bo zadostna, se bojim, da bo njegova cena zrasla. To pomeni, da se bodo jekleni izdelki podražili,« je pred kratkim v pogovoru za Delo povedal glavni podpredsednik uprave Sija Tibor Šimonka.

Več sekundarnega aluminija

Podobno je v skupini Impol, kjer si v smislu trajnostnega poslovanja prizadevajo za uporabo večjega deleža sekundarnega aluminija, predvsem industrijskega odpada. »Za ta namen se dogovarjamo s kupci in z njimi sklepamo povratne zanke, kar pomeni, da nam naši kupci ostanke iz svoje proizvodnje vračajo,« pojasnjujejo. Ogljični odtis znižujejo tudi tako, da uporabljajo surovine z znanim nizkoogljičnim odtisom. »Te surovine so dražje, saj se za pridobivanje teh večinoma uporabljajo obnovljivi viri energije. Nekateri kupci to od nas že zahtevajo, vendar se bomo morali z njimi še dogovoriti o vplivu teh zahtev na končne cene izdelkov,« pravijo v Impolu, kjer priznavajo, da jih k vse bolj trajnostnemu ravnanju poleg lastne strategije priganjajo tudi kupci. Zaradi zelenega prehoda drugih industrij pa se povečuje tudi povpraševanje po izdelkih iz aluminija. »Poraba aluminijaste embalaže se povečuje v primerjavi s plastično, hkrati velja tudi trend večanja deleža aluminija v avtomobilih, saj s tem avtomobilom uspešno znižujejo težo in posledično zmanjšujejo maržo,« pojasnjujejo v Impolu.

Elektrifikacija vozil

Korak avtomobilske industrije v bolj zeleno proizvodnjo je gotovo elektrifikacija vozil, ki pa je prav tako prinesla velike spremembe pri povpraševanju po materialih in izdelkih. V teh vozilih so pomembne tudi polnilne baterije oziroma akumulatorji, za proizvodnjo katerih potrebujemo nikelj, kobalt, litij in druge elemente, ki so zaradi velikega povpraševanj vse dražji in vse težje dobavljivi. Avtomobilska industrija išče načine bodisi za sekundarno uporabo akumulatorjev bodisi za recikliranje omenjenih spojin iz njih. Prav elektrifikacija avtomobilske industrije naj bi po ocenah nekaterih analitikov pripomogla tudi k večjemu povpraševanju po bakru, ki se tako kot nikelj občutno draži. Zato se tudi na tem področju veliko vlaga v iskanje nadomestnih rešitev.

Vse dražja celuloza

Zeleni prehod je velik izziv tudi za papirno industrijo, ne le zato, ker bodo morale papirnice kot velike porabnice energije ta obseg zmanjšati, ampak nastajajo spremembe tudi na trgu izdelkov iz papirja. Direktorica združenja papirne in papirno predelovalne industrije Petra Prebil Bašin pojasnjuje, da se že nekaj časa zmanjšuje povpraševanje po papirju za grafične namene, kar je pandemija koronavirusa še pospešila. Po drugi strani pa se povečuje delež papirja, namenjenega embalaži, ki je samo lani zrasel za pet odstotnih točk. Po besedah sogovornice na to gotovo vpliva omejevanje uporabe plastičnih izdelkov, celuloza kot biomaterial pa je vse bolj zanimiva tudi za živilsko in kemijsko industrijo, farmacijo.

Trenutno so cene celuloze tako kot nekaterih drugih materialov zaradi velikega povpraševanja poskočile. A Bašin Prebilova opozarja, da se tudi pri papirju zasleduje načelo ponovne uporabe in možnost recikliranja. »To je eden najbolj reciklabilnih materialov, saj se v Evropski uniji reciklira 72 odstotkov papirja,« pojasnjuje. Papirna industrija je sicer ogljični odtis od leta 2005 znižala za 29 odstotkov, v Sloveniji pa za kar 44 odstotkov.

Vir: Delo