Slovensko gospodarstvo se sooča z izzivi, ki zavirajo njegovo konkurenčnost in zmanjšujejo dodano vrednost na zaposlenega. Ključni problemi vključujejo neprilagojeno davčno politiko, togost pravnih oblik podjetij, administrativne ovire za spletno poslovanje, pomanjkanje investicij v zagonska podjetja ter oteženo pridobivanje visoko kvalificiranih tujih strokovnjakov. Prav tako tradicionalni delovni modeli ne ustrezajo več sodobnim potrebam po ravnovesju med delom in zasebnim življenjem.

Slovenija mora sprejeti sistemske spremembe za povečanje konkurenčnosti in dvig dodane vrednosti. To vključuje prilagoditev davčne politike, uvedbo fleksibilnejših pravnih oblik za podjetja, poenostavitev poslovnih procesov in spodbujanje investicij v inovacije. Spremembe morajo biti usmerjene v ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja, ki bo privabljalo talente in investicije ter spodbujalo rast in razvoj podjetij. S temi ukrepi bomo zagotovili trajnostni razvoj in izboljšali položaj Slovenije v globalnem gospodarstvu.

Naš program zagovorništva temelji na več ključnih področjih, kjer so potrebne izboljšave, da bi lahko slovenska podjetja bolj učinkovito tekmovala na globalnem trgu. Ta področja vključujejo prilagoditev obdavčitve delniških opcij, uvedbo vitkih (nejavnih) delniških družb, odpravo obveznosti fiskalizacije računov za spletno poslovanje, uvedbo davčnih olajšav za vlaganje v zagonska podjetja, spodbujanje prihoda visoko kvalificiranih tujih strokovnjakov in spodbujanje novih načinov dela. Vsaka od teh sprememb ima potencial, da bistveno izboljša poslovno okolje v Sloveniji, privabi investicije in talente ter poveča produktivnost in inovativnost podjetij.

Prilagoditev obdavčitve delniških opcij

Eden izmed glavnih izzivov, s katerimi se soočajo slovenska podjetja, zlasti tehnološka in zagonska podjetja, je neprilagojena obdavčitev delniških opcij. Trenutna zakonodaja nalaga visoke davčne obveznosti ob prenosu delnic na zaposlene, čeprav ti iz teh deležev še niso realizirali nobenih dobičkov. Takšna ureditev je demotivacijska in finančno obremenjujoča tako za podjetja kot za zaposlene, kar zmanjšuje konkurenčnost slovenskih podjetij na mednarodnem trgu.

Uvedba vitkih (nejavnih) delniških družb

Trenutne pravne oblike, kot sta družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in delniška družba (d.d.), niso primerne za zagonska podjetja, ki potrebujejo fleksibilnost in hitro prilagodljivost pri financiranju in korporativnih spremembah. Uvedba vitkih delniških družb bi omogočila hitrejši razvoj in rast zagonskih podjetij z zmanjšanjem administrativnih ovir in stroškov. Takšna pravna oblika bi bila posebej prilagojena potrebam podjetij, ki niso javna, a se pogosto soočajo s spremembami v kapitalski strukturi.

Odprava obveznosti fiskalizacije računov za spletno poslovanje

Obveznost fiskalizacije računov za spletne storitve v Sloveniji ustvarja nepotrebne ovire za podjetja, ki se ukvarjajo s spletnim poslovanjem. Ta zahteva povečuje kompleksnost in stroške poslovanja, kar zmanjšuje konkurenčnost slovenskih spletnih podjetij v primerjavi z mednarodnimi konkurenti. Odprava te obveznosti bi poenostavila poslovanje in omogočila slovenskim podjetjem, da se osredotočijo na rast in inovacije.

Uvedba davčnih olajšav za vlaganje v zagonska podjetja

Davčne olajšave za vlaganje v zagonska podjetja so ključnega pomena za privabljanje investicij in podporo inovacijam. Države, kot so Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija, že imajo učinkovite davčne sheme, ki spodbujajo vlaganje v zagonska podjetja. Slovenija mora sprejeti podobne ukrepe, da bi povečala konkurenčnost in omogočila hitrejši razvoj inovativnih podjetij.

Spodbujanje prihoda visoko kvalificiranih tujih strokovnjakov

Slovensko gospodarstvo potrebuje visoko kvalificirane kadre za razvoj ključnih industrij in digitalizacijo. Trenutna zakonodaja otežuje prihod tujih strokovnjakov, kar zmanjšuje konkurenčnost slovenskih podjetij. Poenostavitev postopkov in uvedba ugodnejših pogojev za prihod visoko kvalificiranih tujih strokovnjakov bi omogočila podjetjem dostop do potrebnega znanja in spretnosti.

Spodbujanje novih načinov dela

Tradicionalni delovni modeli niso več ustrezni za sodobne potrebe po ravnovesju med delom in zasebnim življenjem. Fleksibilni delovni modeli, kot so 4-dnevni delovni teden, delo na daljavo in hibridni modeli dela, bi izboljšali zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih. Uvedba plačane odsotnosti za psihološki odklop (sabatikal) bi zmanjšala izgorelost in povečala inovativnost.

Sekcija mladih Združenja Manager s svojim programom zagovorništva prepoznava nujnost teh sprememb in aktivno deluje v smeri njihove uresničitve. Kot Združenje Manager se moramo boriti za ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja, ki bo privabilo talente in investicije, spodbujalo inovacije ter omogočilo trajnostno rast in razvoj slovenskih podjetij. Z vztrajanjem pri teh ciljih bomo zagotovili, da Slovenija postane privlačna destinacija za poslovanje, ki bo konkurenčna na globalnem trgu in bo svojim državljanom zagotavljala visoko kakovost življenja.

Naša odgovornost je, da vodimo s primerom in se aktivno vključujemo v oblikovanje politike in zakonodaje, ki bo podpirala te spremembe. Z enotnim delovanjem in vztrajnostjo lahko dosežemo, da bo Slovenija presegla svoje sedanje omejitve in postala vzor drugim državam v regiji. Samo s skupnimi prizadevanji lahko uresničimo vizijo Slovenije kot napredne, inovativne in konkurenčne države, ki bo ponos svojih državljanov in spoštovan član globalne poslovne skupnosti.